Page 99 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 99
a. bajda gorela ■ umetnost in matematika: problem motivacije ...
da motiviranost otroka vodi v doseganje najvišjih dosežkov. V raziskavi
TIMSS že nekaj časa merimo, da se dosežki najboljših učencev pri nas ne
dvigajo in ne sledijo trendom dvigovanja matematičnih dosežkov manj us-
pešnih otrok. Potrebne bodo resne raziskave, ki bodo oblikovale strategije
za razvijanje veselja do matematike med učenci, in metode, ki bodo omog-
očile učiteljem, da dvignejo motivacijo za učenje matematike pri pouku.
Kakor poročajo tudi šole v odzivih na raziskavo, učitelji zaznavajo velik
problem motiviranosti med učenci, ki se zanimajo le še za ocene in nep-
osredne nagrade, veselje z matematiko pa je redko (Japelj Pavešič, Svetlik,
2012). Učitelji so v raziskavi TIMSS ločeno poročali o svoji samozaves-
ti glede poučevanja za dvig motivacije (poglavje o učiteljih matematike).
Le malo več kot dve tretjini učiteljev v Sloveniji se čutita zelo samozavest-
ni na tem področju, kar je malo v primerjavi z več kot 90 % samozavestnih
učiteljev pri odgovarjanju na matematična vprašanja učencev ali v izbiri
različnih metod za razlago matematične snovi in dodatno podpira potre-
bo po pomoči učiteljem na tem področju.« (ibid., 151)
Pred uvedbo interdisciplinarnih zastavkov pouka matematike pa je
mojem mnenju nujen dvig vrednotenja družboslovnih, humanističnih in
zlasti umetnostnih vsebin v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Dokler
umetnost in ustvarjanje ne bosta vrednoteni kot delo, tudi kot znanje o
uporabi veščin, uvedba ustvarjalnih postopkov v poučevanje matematike
ne bo mogla obroditi želenih sadov, saj se bodo v tem primeru ustvarjal-
ni postopki v pouk matematike uvajali diletantsko, brez ustreznega men-
torstva. Treba je poskrbeti za ustrezen pouk pedagoških delavcev glede te
problematike, preden se v šole vpeljuje kakršnekoli nove metode.
Ker gre v pričujočem članku beseda konkretno o uvajanju igre in
postopkov uprizarjanja v pouk matematike, preko katerih bi bilo mogo-
če spodbuditi zanimanje za pouk matematike ter matematične probleme
predstaviti na svež in zanimiv način, je treba poudariti tudi, da gledal-
išče že zelo dolgo ni več literarno. To pomeni, da sodobno postdramsko
gledališče združuje zelo različne postopke, od različnih predstavitev in
rab besedila do vizualnih učinkov in drugega.
S tem želim poudariti, da učiteljice slovenščine v šolah vsaj od sedem-
desetih let prejšnjega stoletja v Sloveniji niso več edini primeren kader za
poučevanje gledaliških krožkov. Najlažje to ponazorim s primerom: ko
sem svetovalno delavko na eni od osnovnih šol, ki sem jih obiskala v ok-
viru raziskave TIMSS, vprašala, kdo na njihovi šoli izvaja krožek fran-
coščine, je dejala, da za to najemajo zunanji kader, ker ustrezno usposo-
bljenega na njihovi šoli ni. Ko sem jo vprašala, kdo izvaja gledališki krožek,
je kot povsem samoumevno izpostavila, da ga izvaja učiteljica slovenščine.
97
da motiviranost otroka vodi v doseganje najvišjih dosežkov. V raziskavi
TIMSS že nekaj časa merimo, da se dosežki najboljših učencev pri nas ne
dvigajo in ne sledijo trendom dvigovanja matematičnih dosežkov manj us-
pešnih otrok. Potrebne bodo resne raziskave, ki bodo oblikovale strategije
za razvijanje veselja do matematike med učenci, in metode, ki bodo omog-
očile učiteljem, da dvignejo motivacijo za učenje matematike pri pouku.
Kakor poročajo tudi šole v odzivih na raziskavo, učitelji zaznavajo velik
problem motiviranosti med učenci, ki se zanimajo le še za ocene in nep-
osredne nagrade, veselje z matematiko pa je redko (Japelj Pavešič, Svetlik,
2012). Učitelji so v raziskavi TIMSS ločeno poročali o svoji samozaves-
ti glede poučevanja za dvig motivacije (poglavje o učiteljih matematike).
Le malo več kot dve tretjini učiteljev v Sloveniji se čutita zelo samozavest-
ni na tem področju, kar je malo v primerjavi z več kot 90 % samozavestnih
učiteljev pri odgovarjanju na matematična vprašanja učencev ali v izbiri
različnih metod za razlago matematične snovi in dodatno podpira potre-
bo po pomoči učiteljem na tem področju.« (ibid., 151)
Pred uvedbo interdisciplinarnih zastavkov pouka matematike pa je
mojem mnenju nujen dvig vrednotenja družboslovnih, humanističnih in
zlasti umetnostnih vsebin v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Dokler
umetnost in ustvarjanje ne bosta vrednoteni kot delo, tudi kot znanje o
uporabi veščin, uvedba ustvarjalnih postopkov v poučevanje matematike
ne bo mogla obroditi želenih sadov, saj se bodo v tem primeru ustvarjal-
ni postopki v pouk matematike uvajali diletantsko, brez ustreznega men-
torstva. Treba je poskrbeti za ustrezen pouk pedagoških delavcev glede te
problematike, preden se v šole vpeljuje kakršnekoli nove metode.
Ker gre v pričujočem članku beseda konkretno o uvajanju igre in
postopkov uprizarjanja v pouk matematike, preko katerih bi bilo mogo-
če spodbuditi zanimanje za pouk matematike ter matematične probleme
predstaviti na svež in zanimiv način, je treba poudariti tudi, da gledal-
išče že zelo dolgo ni več literarno. To pomeni, da sodobno postdramsko
gledališče združuje zelo različne postopke, od različnih predstavitev in
rab besedila do vizualnih učinkov in drugega.
S tem želim poudariti, da učiteljice slovenščine v šolah vsaj od sedem-
desetih let prejšnjega stoletja v Sloveniji niso več edini primeren kader za
poučevanje gledaliških krožkov. Najlažje to ponazorim s primerom: ko
sem svetovalno delavko na eni od osnovnih šol, ki sem jih obiskala v ok-
viru raziskave TIMSS, vprašala, kdo na njihovi šoli izvaja krožek fran-
coščine, je dejala, da za to najemajo zunanji kader, ker ustrezno usposo-
bljenega na njihovi šoli ni. Ko sem jo vprašala, kdo izvaja gledališki krožek,
je kot povsem samoumevno izpostavila, da ga izvaja učiteljica slovenščine.
97
