Page 101 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 101
a. bajda gorela ■ umetnost in matematika: problem motivacije ...
Na nižjo motivacijo v poznejših letih šolanja nekatere teorije
odgovarjajo, da gre za vedno bolj kompleksne vsebine, druge, da monot-
onost šolskega dela ne sovpada z razvojem mladostnika (način dela osta-
ja isti, otrok se spreminja), tretje pa, da postaja šolsko delo pozneje vse bolj
individualno in je manj povezano z igro, učenje je manj socialna interakci-
ja, zato pa je tudi manj notranje motivirajoče (ibid.: 37).
To naj bi bil eden od vidikov, zakaj učenci v tem obdobju svoje inter-
ese raje usmerijo v dejavnosti, ki so socialne narave.
»Na podlagi povedanega je mogoče sklepati, da v različnih socialnih sis-
temih (šolskem, družinskem) lahko iščemo in tudi najdemo določene ra-
zloge za spremembe v viru motivacije med šolanjem, vendar se zdi na tej
točki ključnega pomena razumevanje večsestavinske narave motivacije
oziroma aplikacije opisanih teoretskih spoznanj v vzgojno- izobraževal-
no delo, in sicer prav gotovo kot učenje učnih strategij in kot smiselna
uporaba zunanjih motivacijskih spodbud.« (Ibid.)
Motivacija je torej preveč kompleksna, da bi jo lahko reducirali le na
zunanje ali notranje dejavnike; tudi notranja motivacija se namreč deli na
individualne in situacijske interese, nekateri teoretiki (Schiefele) pa vsak
interes razumejo kot sestavljen iz dveh komponent, čustvene in vrednos-
tne (prva se izraža z »všeč mi je«, druga pa z »zanima me«) (ibid.: 38).
Psihološki vidiki motivacije
Psihologinji Melita Puklek Levpušček in Maja Zupančič omenjata, da
je teorija samodoločenosti (SDT) Richarda M. Ryana in Edwarda L.
Decija ena najbolj uveljavljenih in citiranih v zadnjem desetletju (Puklek
Levpušček, 2009: 42).
Po tej teoriji naj bi obstajale tri temeljne psihološke potrebe
posameznika, ki usmerjajo njegovo udejstvovanje v posamezni dejavnosti.
Te tri potrebe so doživljanje povezanosti z drugimi, zaznana kompetent-
nost v okolju, v katerem posameznik deluje, in doživljanje avtonomije v
lastnih odločitvah in dejanjih.
Posebno, osrednje v mesto v tej teoriji predstavlja pojem sa-
modoločnosti, ki je povezan s posameznikovo notranjo motivacijo.
Organizmična metateorija, iz katere izhaja teorija samodoločenosti, nam-
reč poudarja človekovo notranjo motiviranost za dejavnosti kot naravno.
Notranje motivirana vedenja pa, tako povzemata Puklek Levpušček
in Zupančič, »vključujejo posameznikovo potrebo po izražanju lastne
kompetentnosti in avtonomnosti« (ibid.: 43).
Raziskave, ki se dotikajo problema avtentične motivacije v raz-
merju motivacije, ki je kontrolirana od zunaj (posameznik je motiviran
99
Na nižjo motivacijo v poznejših letih šolanja nekatere teorije
odgovarjajo, da gre za vedno bolj kompleksne vsebine, druge, da monot-
onost šolskega dela ne sovpada z razvojem mladostnika (način dela osta-
ja isti, otrok se spreminja), tretje pa, da postaja šolsko delo pozneje vse bolj
individualno in je manj povezano z igro, učenje je manj socialna interakci-
ja, zato pa je tudi manj notranje motivirajoče (ibid.: 37).
To naj bi bil eden od vidikov, zakaj učenci v tem obdobju svoje inter-
ese raje usmerijo v dejavnosti, ki so socialne narave.
»Na podlagi povedanega je mogoče sklepati, da v različnih socialnih sis-
temih (šolskem, družinskem) lahko iščemo in tudi najdemo določene ra-
zloge za spremembe v viru motivacije med šolanjem, vendar se zdi na tej
točki ključnega pomena razumevanje večsestavinske narave motivacije
oziroma aplikacije opisanih teoretskih spoznanj v vzgojno- izobraževal-
no delo, in sicer prav gotovo kot učenje učnih strategij in kot smiselna
uporaba zunanjih motivacijskih spodbud.« (Ibid.)
Motivacija je torej preveč kompleksna, da bi jo lahko reducirali le na
zunanje ali notranje dejavnike; tudi notranja motivacija se namreč deli na
individualne in situacijske interese, nekateri teoretiki (Schiefele) pa vsak
interes razumejo kot sestavljen iz dveh komponent, čustvene in vrednos-
tne (prva se izraža z »všeč mi je«, druga pa z »zanima me«) (ibid.: 38).
Psihološki vidiki motivacije
Psihologinji Melita Puklek Levpušček in Maja Zupančič omenjata, da
je teorija samodoločenosti (SDT) Richarda M. Ryana in Edwarda L.
Decija ena najbolj uveljavljenih in citiranih v zadnjem desetletju (Puklek
Levpušček, 2009: 42).
Po tej teoriji naj bi obstajale tri temeljne psihološke potrebe
posameznika, ki usmerjajo njegovo udejstvovanje v posamezni dejavnosti.
Te tri potrebe so doživljanje povezanosti z drugimi, zaznana kompetent-
nost v okolju, v katerem posameznik deluje, in doživljanje avtonomije v
lastnih odločitvah in dejanjih.
Posebno, osrednje v mesto v tej teoriji predstavlja pojem sa-
modoločnosti, ki je povezan s posameznikovo notranjo motivacijo.
Organizmična metateorija, iz katere izhaja teorija samodoločenosti, nam-
reč poudarja človekovo notranjo motiviranost za dejavnosti kot naravno.
Notranje motivirana vedenja pa, tako povzemata Puklek Levpušček
in Zupančič, »vključujejo posameznikovo potrebo po izražanju lastne
kompetentnosti in avtonomnosti« (ibid.: 43).
Raziskave, ki se dotikajo problema avtentične motivacije v raz-
merju motivacije, ki je kontrolirana od zunaj (posameznik je motiviran
99
