Page 96 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 96
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
možno vključiti v pouk matematike, pa je v simulacijski igri prezrto. Prav
tako gledališče že dolgo ni več zgolj posnemanje.
Udeležba strokovnjaka iz umetnostnega področja pri
pouku matematike/Umetnostna vzgoja kot samostojna in
integrirana vsebina
Prednost udeležbe strokovnjaka iz določenega umetnostnega področja pri
pouku matematike prinaša umetniško kvaliteto kot vodilo procesa: v tem
primeru vodilo ni več pedagoški cilj, kot je bilo poudarjeno tudi ob izved-
bi projekta Kulturstik, katerega nosilna ustanova je bila Osnovna šola Sava
Kladnika iz Sevnice. (Bucik, 2011 256)
Tovrstno sodelovanje lahko v poučevanje vnese komplementarnost
obojega, področja matematike in umetnosti, kar je pomembno iz vidi-
ka motivacije slabše motiviranih učencev za pouk matematike, ki pa so
morda bolj motivirani za kreativne vsebine in manj za abstraktne matem-
atične, neredko težko dojemljive operacije.
Prenos kriterija umetniške kvalitete v izvajanje pouka matematike
pomeni naslednje: dvig motivacije za pouk matematike zlasti v povezavi
s poučevanjem zahtevnejših abstraktnih problemov. V pouk je s pomoč-
jo uvedbe presoje umetniške kvalitete, postopkov nastanka umetniške-
ga dela (konkretno govorimo o uprizarjanju in predstavljanju) v povezavi
s poznavanjem zgodovine umetnosti mogoče vpeljati kvalitete, ki peda-
goške cilje približajo učencem.
V pouk matematike, v razlago kompleksnih matematičnih prob-
lemov je mogoče uvesti in s tem učencem približati osnovne postopke ig-
ralskega interpretiranja in zlasti dramaturška orodja, kot npr. razčlemba
besedila pred uprizarjanjem (v primeru matematike razčlemba matem-
atičnega problema za namene uprizarjanja). Kompleksnost posamičnih
problemov, ki se jih za uprizarjanje vsakokrat loteva ekipa gledališčnikov,
da lahko posamezno besedilo ali temo uprizorijo, je na visoki ravni, s čim-
er sovpade s kompleksnostjo matematičnih problemov.
Zato so posamezna orodja za uprizarjanje uporabna tudi pri pouku
matematike in predvidevamo lahko, da bi ugodno vplivala na dvig moti-
vacije pri pouku matematike.
Tako kot je namreč potrebno v gledališču pojasniti izvor problemov,
njihov nastanek v določenem družbenem in zgodovinskem kontekstu ter
avtorjevo življenje (v kolikor gre za ukvarjanje s posameznim besedilom)
in biografske reference v besedilu, si podoben model lahko zamišljamo
tudi pri pouku matematike.
94
možno vključiti v pouk matematike, pa je v simulacijski igri prezrto. Prav
tako gledališče že dolgo ni več zgolj posnemanje.
Udeležba strokovnjaka iz umetnostnega področja pri
pouku matematike/Umetnostna vzgoja kot samostojna in
integrirana vsebina
Prednost udeležbe strokovnjaka iz določenega umetnostnega področja pri
pouku matematike prinaša umetniško kvaliteto kot vodilo procesa: v tem
primeru vodilo ni več pedagoški cilj, kot je bilo poudarjeno tudi ob izved-
bi projekta Kulturstik, katerega nosilna ustanova je bila Osnovna šola Sava
Kladnika iz Sevnice. (Bucik, 2011 256)
Tovrstno sodelovanje lahko v poučevanje vnese komplementarnost
obojega, področja matematike in umetnosti, kar je pomembno iz vidi-
ka motivacije slabše motiviranih učencev za pouk matematike, ki pa so
morda bolj motivirani za kreativne vsebine in manj za abstraktne matem-
atične, neredko težko dojemljive operacije.
Prenos kriterija umetniške kvalitete v izvajanje pouka matematike
pomeni naslednje: dvig motivacije za pouk matematike zlasti v povezavi
s poučevanjem zahtevnejših abstraktnih problemov. V pouk je s pomoč-
jo uvedbe presoje umetniške kvalitete, postopkov nastanka umetniške-
ga dela (konkretno govorimo o uprizarjanju in predstavljanju) v povezavi
s poznavanjem zgodovine umetnosti mogoče vpeljati kvalitete, ki peda-
goške cilje približajo učencem.
V pouk matematike, v razlago kompleksnih matematičnih prob-
lemov je mogoče uvesti in s tem učencem približati osnovne postopke ig-
ralskega interpretiranja in zlasti dramaturška orodja, kot npr. razčlemba
besedila pred uprizarjanjem (v primeru matematike razčlemba matem-
atičnega problema za namene uprizarjanja). Kompleksnost posamičnih
problemov, ki se jih za uprizarjanje vsakokrat loteva ekipa gledališčnikov,
da lahko posamezno besedilo ali temo uprizorijo, je na visoki ravni, s čim-
er sovpade s kompleksnostjo matematičnih problemov.
Zato so posamezna orodja za uprizarjanje uporabna tudi pri pouku
matematike in predvidevamo lahko, da bi ugodno vplivala na dvig moti-
vacije pri pouku matematike.
Tako kot je namreč potrebno v gledališču pojasniti izvor problemov,
njihov nastanek v določenem družbenem in zgodovinskem kontekstu ter
avtorjevo življenje (v kolikor gre za ukvarjanje s posameznim besedilom)
in biografske reference v besedilu, si podoben model lahko zamišljamo
tudi pri pouku matematike.
94
