Page 103 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 103
a. bajda gorela ■ umetnost in matematika: problem motivacije ...
snovi na koncu obravnave le diskutirali, bolj zanimiva kot tistim, ki jim je
bilo rečeno, da bodo o obravnavani snovi pisali preizkus znanja. Uživanje
pri učenju snovi torej znatno vpliva na zaznavanje neke snovi kot prijetne,
zanimive ali dolgočasne in nezanimive. Nadzor nad učenjem (rezultati
učenja so predstavljeni kot bistveni) se kaže kot represiven, zmanjšuje ust-
varjalno produkcijo in vzbuja negativna čustva.
Med številnimi in raznovrstnimi predlogi različnih avtorjev, kako
naj učitelj omogoča zadovoljevanje učenčevih temeljnih psiholoških po-
treb v razredu in posledično zvišuje notranjo motivacijo učenca, Puklek
Levpušček navaja tudi pogostost aktivnih učnih metod v razredu
(sodelovalno učenje, projektno delo) ter povezanost učenca in učitelja (do-
jemanje skupnosti učiteljevega in učenčevega cilja).
Kar je tudi ključnega pomena pri zunanji motivaciji, je to, da naj bi na-
grade utrdile zunanje mesto nadzora, s tem pa bi zmanjšale posameznikov
občutek, da je vedenje pod njegovim nadzorom (ibid.: 49). Da se ne bi
poudarjalo vselej le učenčevo ugodje, pa avtorji SDT poudarjajo tudi, da
mora biti učitelj deležen zadovoljivih delovnih pogojev, ugodne razredne
klime in optimalnih izzivov ter mora biti manj podvržen zunanjemu nad
zoru, da lahko svoje delo opravlja manj direktivno in posledično bolj ka
kovostno (ibid.).
Medpredmetne povezave
Didaktična priporočila medpredmetnih povezav v učnem načrtu za pouk
matematike v osnovnih šolah nikjer ne predvidijo gledališča (Žakelj, 2011:
77–79). Veliko primerov je izrazito praktičnih, vendar matematične na-
loge v učbenikih primere iz vsakdanjega življenja uporabljajo, kadar je le
mogoče. Bolj problematične so te povezave, kadar niso tako očitne (npr.
pri razreševanju bolj kompleksnih, težavnih in bolj abstraktnih mate
matičnih operacij). Prav tam bi bilo po moji oceni dobro poseči po raz
ličnih ustvarjalnih postopkih. Znanstveno je namreč dokazano, da sta
ustvarjalnost in inovativnost prepoznani kot temelj ekonomskega in so-
cialnega napredka (nav. po Šorgo, 2011–2012: 60).
V kolikor se ozremo v zgodovino, sta bili znanost in umetnost tes-
no prepleteni prepleteni in sta z roko v roki preobražali družbo. Ali kot
poudarja profesor biologije, dr. Andrej Šorgo:
»Danes vemo, da ima v razvoju ustvarjalnosti ključni pomen formalni
izobraževalni sistem (Sabadie in Johansen, 2010; Villalba, 2010) in z njim
povezana mreža majhnih ustvarjalnih okolij, ki zagotavljajo preverjanje
idej v praksi (Chen in Guan, 2010). Ob tem pa se moramo zavedati dvo-
jnosti pomena izobraževalnega sistema; ta lahko namreč ustvarjalnost in
101
snovi na koncu obravnave le diskutirali, bolj zanimiva kot tistim, ki jim je
bilo rečeno, da bodo o obravnavani snovi pisali preizkus znanja. Uživanje
pri učenju snovi torej znatno vpliva na zaznavanje neke snovi kot prijetne,
zanimive ali dolgočasne in nezanimive. Nadzor nad učenjem (rezultati
učenja so predstavljeni kot bistveni) se kaže kot represiven, zmanjšuje ust-
varjalno produkcijo in vzbuja negativna čustva.
Med številnimi in raznovrstnimi predlogi različnih avtorjev, kako
naj učitelj omogoča zadovoljevanje učenčevih temeljnih psiholoških po-
treb v razredu in posledično zvišuje notranjo motivacijo učenca, Puklek
Levpušček navaja tudi pogostost aktivnih učnih metod v razredu
(sodelovalno učenje, projektno delo) ter povezanost učenca in učitelja (do-
jemanje skupnosti učiteljevega in učenčevega cilja).
Kar je tudi ključnega pomena pri zunanji motivaciji, je to, da naj bi na-
grade utrdile zunanje mesto nadzora, s tem pa bi zmanjšale posameznikov
občutek, da je vedenje pod njegovim nadzorom (ibid.: 49). Da se ne bi
poudarjalo vselej le učenčevo ugodje, pa avtorji SDT poudarjajo tudi, da
mora biti učitelj deležen zadovoljivih delovnih pogojev, ugodne razredne
klime in optimalnih izzivov ter mora biti manj podvržen zunanjemu nad
zoru, da lahko svoje delo opravlja manj direktivno in posledično bolj ka
kovostno (ibid.).
Medpredmetne povezave
Didaktična priporočila medpredmetnih povezav v učnem načrtu za pouk
matematike v osnovnih šolah nikjer ne predvidijo gledališča (Žakelj, 2011:
77–79). Veliko primerov je izrazito praktičnih, vendar matematične na-
loge v učbenikih primere iz vsakdanjega življenja uporabljajo, kadar je le
mogoče. Bolj problematične so te povezave, kadar niso tako očitne (npr.
pri razreševanju bolj kompleksnih, težavnih in bolj abstraktnih mate
matičnih operacij). Prav tam bi bilo po moji oceni dobro poseči po raz
ličnih ustvarjalnih postopkih. Znanstveno je namreč dokazano, da sta
ustvarjalnost in inovativnost prepoznani kot temelj ekonomskega in so-
cialnega napredka (nav. po Šorgo, 2011–2012: 60).
V kolikor se ozremo v zgodovino, sta bili znanost in umetnost tes-
no prepleteni prepleteni in sta z roko v roki preobražali družbo. Ali kot
poudarja profesor biologije, dr. Andrej Šorgo:
»Danes vemo, da ima v razvoju ustvarjalnosti ključni pomen formalni
izobraževalni sistem (Sabadie in Johansen, 2010; Villalba, 2010) in z njim
povezana mreža majhnih ustvarjalnih okolij, ki zagotavljajo preverjanje
idej v praksi (Chen in Guan, 2010). Ob tem pa se moramo zavedati dvo-
jnosti pomena izobraževalnega sistema; ta lahko namreč ustvarjalnost in
101
