Page 97 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 97
a. bajda gorela ■ umetnost in matematika: problem motivacije ...
Mrežni primeri dobrih praks kulturno-umetnostne vzgoje, kot je
Kulturstik, namreč kažejo ravno to: dvig motivacije se dogodi s pomoč-
jo rabe umetnostnih sredstev pri poučevanju. Eden od takšnih primer-
ov sta tudi predstavi Čudaluža in Čudazrak o fenomenih tlaka, ki ju je za
šole pripravila fizičarka Nina Jereb in jih izvajala v okviru Centra eksper-
imentov Koper.
Gledališče kot sredstvo se v tujini in pri nas že pojavlja v oblikah
sodelovalnega gledališča (t.i. participatorno gledališče), izobraževalnega
gledališča (kot nekateri prevajajo tujo besedno zvezo theatre in education)
ali kreativne drame.
Poleg izraza gledališka vzgoja, vzgoja za gledališče in vzgoja skozi
gledališče, kreativna drama, je v rabi tudi izraz DICE- Drama Improves
Lisbon Key Competences in Education, ki se nanaša na dramo in gledal-
išče v izobraževanju in kjer je poudarek na psihofizični izgradnji in celovi-
tosti posameznika, izboljševanju socialnih veščin odraščajočega in sočas-
no na izobraževanju mladostnikov v gledaliških in dramskih spretnostih
»z namenom, da ta znanja uporabijo v gledališču ali da ga s poučevanjem
prenesejo na druge.« (Katalog DICE, Rezultati raziskav in priporočila o
gledališču in drami v izobraževanju, 2010: 11)
Izobraževalno gledališče naj bi se od preproste didaktične narave
gledališča (ki je v uprizarjanju prisotna skoraj vselej, saj se ob ogledu pred-
stav vselej srečujemo z doslej neznanimi vsebinami ali uprizoritvenimi
načini) razlikovalo v poglobljenem pristopu do posamičnega problema, ki
naj bi ga obravnavalo celostno. Jackson tako izobraževalno gledališče ra-
zume kot sklop aktivnosti, nastalih z namenom izobraževanja o določeni
tematiki, gledališče pa je zgolj ena od njih. (nav. po Kolenc, 2010: 36)
Uprizarjanje naj bi denimo spremljala še diskusija o problemu, delavnica,
predavanje itd. Poleg omenjenega poznamo tudi druge postopke in pris-
tope, v katerih je gledališče iz polja uprizarjanja razširjeno in uporabljeno
v poljih izobraževanja, psihoterapije, osveščanja o družbeni neenakosti.
Takšni pristopi so denimo psihodrama in gledališče zatiranih, vaje iz im-
provizacije, dramska terapija, ustvarjalna drama. Pri nas se gledališka ped-
agogika uporablja tudi v primerih projektnega učenja za mlajše odrasle
(PUM).
Terminologija v slovenskem prostoru glede posamičnih pristopov
gledališke pedagogike še ni povsem poenotena in je delno tudi vprašljiva.
Termini, kot so izobraževalno gledališče, ustvarjalna drama in po-
dobno namreč odvzemajo širši izobraževalni pomen gledališča brez
pridevnikov in »normalne« drame. Pa vendar vsako gledališče in vsako
dramsko besedilo zahteva mero ustvarjalnosti (pri nastanku in pri odrski
interpretaciji). Prav tako je vsaka oblika gledališke umetnosti, kot sem
95
Mrežni primeri dobrih praks kulturno-umetnostne vzgoje, kot je
Kulturstik, namreč kažejo ravno to: dvig motivacije se dogodi s pomoč-
jo rabe umetnostnih sredstev pri poučevanju. Eden od takšnih primer-
ov sta tudi predstavi Čudaluža in Čudazrak o fenomenih tlaka, ki ju je za
šole pripravila fizičarka Nina Jereb in jih izvajala v okviru Centra eksper-
imentov Koper.
Gledališče kot sredstvo se v tujini in pri nas že pojavlja v oblikah
sodelovalnega gledališča (t.i. participatorno gledališče), izobraževalnega
gledališča (kot nekateri prevajajo tujo besedno zvezo theatre in education)
ali kreativne drame.
Poleg izraza gledališka vzgoja, vzgoja za gledališče in vzgoja skozi
gledališče, kreativna drama, je v rabi tudi izraz DICE- Drama Improves
Lisbon Key Competences in Education, ki se nanaša na dramo in gledal-
išče v izobraževanju in kjer je poudarek na psihofizični izgradnji in celovi-
tosti posameznika, izboljševanju socialnih veščin odraščajočega in sočas-
no na izobraževanju mladostnikov v gledaliških in dramskih spretnostih
»z namenom, da ta znanja uporabijo v gledališču ali da ga s poučevanjem
prenesejo na druge.« (Katalog DICE, Rezultati raziskav in priporočila o
gledališču in drami v izobraževanju, 2010: 11)
Izobraževalno gledališče naj bi se od preproste didaktične narave
gledališča (ki je v uprizarjanju prisotna skoraj vselej, saj se ob ogledu pred-
stav vselej srečujemo z doslej neznanimi vsebinami ali uprizoritvenimi
načini) razlikovalo v poglobljenem pristopu do posamičnega problema, ki
naj bi ga obravnavalo celostno. Jackson tako izobraževalno gledališče ra-
zume kot sklop aktivnosti, nastalih z namenom izobraževanja o določeni
tematiki, gledališče pa je zgolj ena od njih. (nav. po Kolenc, 2010: 36)
Uprizarjanje naj bi denimo spremljala še diskusija o problemu, delavnica,
predavanje itd. Poleg omenjenega poznamo tudi druge postopke in pris-
tope, v katerih je gledališče iz polja uprizarjanja razširjeno in uporabljeno
v poljih izobraževanja, psihoterapije, osveščanja o družbeni neenakosti.
Takšni pristopi so denimo psihodrama in gledališče zatiranih, vaje iz im-
provizacije, dramska terapija, ustvarjalna drama. Pri nas se gledališka ped-
agogika uporablja tudi v primerih projektnega učenja za mlajše odrasle
(PUM).
Terminologija v slovenskem prostoru glede posamičnih pristopov
gledališke pedagogike še ni povsem poenotena in je delno tudi vprašljiva.
Termini, kot so izobraževalno gledališče, ustvarjalna drama in po-
dobno namreč odvzemajo širši izobraževalni pomen gledališča brez
pridevnikov in »normalne« drame. Pa vendar vsako gledališče in vsako
dramsko besedilo zahteva mero ustvarjalnosti (pri nastanku in pri odrski
interpretaciji). Prav tako je vsaka oblika gledališke umetnosti, kot sem
95
