Page 92 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 92
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
jširšem pomenu, ne samo v specifično umetniškem.« (ibid., 165)
Uresničitev Unescovih smernic pa zahteva tudi spremenjeno izo-
braževanje pedagogov:
»Visokokakovostno umetnostno izobraževanje zahteva visoko izo-
bražene učitelje umetnostne vzgoje – specialiste, pa tudi izobražene
razredne učitelje. Na kakovost umetnostnega izobraževanja vpliva tudi
uspešno partnersko sodelovanje med njimi in priznanimi umetniki ust-
varjalci. V tem okviru lahko izpostavimo dva poglavitna cilja: – omogo-
čiti učiteljem, umetnikom in drugim dostop do gradiva in izobraževanja,
ki ga potrebujejo. Ustvarjalno učenje zahteva ustvarjalno poučevanje; –
spodbuditi ustvarjalno partnerstvo na vseh ravneh med ministrstvi, šola-
mi, učitelji, med umetnostjo in znanostjo ter lokalnimi organizacijami.«
(ibid., 174)
Zgoraj omenjena partnerstva so sicer dobrodošla, vendar se v Sloveniji
zdi, da so marsikdaj tudi priročen izgovor za to, da se področje umetnos-
tne vzgoje ne sistematizira.
Ključna je naslednja navedba iz Unescovih smernic in to želim
poudariti tudi sama v pričujočem članku:
»Izobraževalne programe za učitelje in umetnike je treba posodobiti,
da bi bili oboji opremljeni z znanjem in izkušnjami, potrebnimi za del-
itev odgovornosti pri spodbujanju učenja. Učitelji in umetniki naj bi
bili usposobljeni za medsebojno profesionalno sodelovanje. Posledica
spodbujanja takega sodelovanja pa je prestrukturiranje izobraževalnih
programov, kar postavlja številne družbe pred nove izzive. Obstajata
torej dve poglavitni strategiji za dosego učinkovitega umetnostnega izo-
braževanja: ustrezno in učinkovito izobraževanje umetnikov in učiteljev
ter razvoj partnerskega sodelovanja med izobraževalnim in kulturnim
sektorjem ter igralci.« (ibid., 175)
Kot piše Prevodnik, bi morali biti ob za izobraževanju razrednih
učiteljev pozorni na njihovo vrednotenje umetnosti: »V najboljšem prim-
eru in okoliščinah bi morali biti učitelji (in drugo šolsko osebje) občutljivi
za vrednote in kvalitete umetnikov in bi morali ceniti umetnost.« (ibid.)
V Unescovih smernicah je specificirano, da integracija umetnostne
vzgoje v pouk drugih vsebin ne more biti uspešna, če pouk umetnostne
vzgoje ne poteka tudi samostojno. (ibid.)
V nadaljevanju bo predstavljeno, da je ocena stopnje motivacije pri
pouku matematike in ponekod tudi pri pouku drugih predmetov s strani
učiteljev različna in da to pripisujejo različnim dejavnikom. Odgovorom
90
jširšem pomenu, ne samo v specifično umetniškem.« (ibid., 165)
Uresničitev Unescovih smernic pa zahteva tudi spremenjeno izo-
braževanje pedagogov:
»Visokokakovostno umetnostno izobraževanje zahteva visoko izo-
bražene učitelje umetnostne vzgoje – specialiste, pa tudi izobražene
razredne učitelje. Na kakovost umetnostnega izobraževanja vpliva tudi
uspešno partnersko sodelovanje med njimi in priznanimi umetniki ust-
varjalci. V tem okviru lahko izpostavimo dva poglavitna cilja: – omogo-
čiti učiteljem, umetnikom in drugim dostop do gradiva in izobraževanja,
ki ga potrebujejo. Ustvarjalno učenje zahteva ustvarjalno poučevanje; –
spodbuditi ustvarjalno partnerstvo na vseh ravneh med ministrstvi, šola-
mi, učitelji, med umetnostjo in znanostjo ter lokalnimi organizacijami.«
(ibid., 174)
Zgoraj omenjena partnerstva so sicer dobrodošla, vendar se v Sloveniji
zdi, da so marsikdaj tudi priročen izgovor za to, da se področje umetnos-
tne vzgoje ne sistematizira.
Ključna je naslednja navedba iz Unescovih smernic in to želim
poudariti tudi sama v pričujočem članku:
»Izobraževalne programe za učitelje in umetnike je treba posodobiti,
da bi bili oboji opremljeni z znanjem in izkušnjami, potrebnimi za del-
itev odgovornosti pri spodbujanju učenja. Učitelji in umetniki naj bi
bili usposobljeni za medsebojno profesionalno sodelovanje. Posledica
spodbujanja takega sodelovanja pa je prestrukturiranje izobraževalnih
programov, kar postavlja številne družbe pred nove izzive. Obstajata
torej dve poglavitni strategiji za dosego učinkovitega umetnostnega izo-
braževanja: ustrezno in učinkovito izobraževanje umetnikov in učiteljev
ter razvoj partnerskega sodelovanja med izobraževalnim in kulturnim
sektorjem ter igralci.« (ibid., 175)
Kot piše Prevodnik, bi morali biti ob za izobraževanju razrednih
učiteljev pozorni na njihovo vrednotenje umetnosti: »V najboljšem prim-
eru in okoliščinah bi morali biti učitelji (in drugo šolsko osebje) občutljivi
za vrednote in kvalitete umetnikov in bi morali ceniti umetnost.« (ibid.)
V Unescovih smernicah je specificirano, da integracija umetnostne
vzgoje v pouk drugih vsebin ne more biti uspešna, če pouk umetnostne
vzgoje ne poteka tudi samostojno. (ibid.)
V nadaljevanju bo predstavljeno, da je ocena stopnje motivacije pri
pouku matematike in ponekod tudi pri pouku drugih predmetov s strani
učiteljev različna in da to pripisujejo različnim dejavnikom. Odgovorom
90
