Page 93 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 93
a. bajda gorela ■ umetnost in matematika: problem motivacije ...
pa je ob kritičnosti do sedaj veljavnih učnih načrtov večinoma skupno še
nizko vrednotenje umetnosti tudi v primeru ponujenih izobraževanj, ki bi
jim potencialno lahko koristila tudi ob poučevanju. Vsekakor pa jim nji-
hovo poznavanje ne bi moglo škoditi. Ne pozabimo, na vprašanja iz splet-
nega vprašalnika so odgovarjali učitelji matematike na razredni stopnji v
osnovni šoli, na predmetni stopnji in učitelji matematike v gimnazijah in
drugih srednjih šolah. V odgovorih je izrazito prisotno tudi razlikovan-
je med matematiko kot trdim delom, disciplino, ki zahteva veliko učen-
ja in sprotnega dela, čemur sta marsikdaj v kontrast izpostavljeni področ-
ji družboslovja in umetnosti kot področji, ki za uspeh ne zahtevata toliko
vloženega truda, discipline in sprotnega dela.
Menim in v analizi odgovorov učiteljev bom to podrobneje izpostavi-
la, da takšna prepričanja ne morejo voditi v razvoj slovenskega šolstva. V
kolikor prosvetni delavci v Sloveniji naravoslovje in družboslovje, v našem
primeru pa tudi umetnost in matematiko doživljajo kot tako absolutno
nasprotujoči si področji človeškega delovanja, je potrebno ustrezna temelj
na izobraževanja najprej ponuditi njim (ob sistematični uvedbi umetnos-
tne vzgoje v šole in ob upoštevanju medpredmetnih povezav ob prenovi
učnih načrtov). Šele ob doseganju ustreznega vrednotenja umetnosti in
družboslovnih znanosti ter humanistike kot področij, ki prav tako zahte-
vajo sprotno delo in disciplino, bo ponudba izobraževanj s konkretnimi
primeri zgodovinske kontekstualizacije matematičnih problemov, more-
bitnega uprizarjanja le teh ter spoznavanja osnov uprizarjanja za pouk
matematike, obrodilo želene sadove.
Knjiga Imagine math: Between culture and mathematics je primer
čtiva, ki prinaša primere matematičark, znanstvenikov v kontekstu nji-
hovega življenja in zgodovinskega obdobja, v katerem so živeli, izumljali
in ustvarjali. Prinaša nekaj dragocenega: združitev naracije in naravoslov-
ja. Družboslovcem oz. za družboslovje bolj zainteresiranim učencem lah-
ko takšen pristop, ki posamezen abstrakten problem kontekstualizira,
prinaša sredstvo lažjega pomnjenja: vizualizacijo in predstavljanje, hkra-
ti pa jih lahko dodatno motivira. Takšen pristop poučevanja oz. upora-
ba tudi te didaktične metode pri pouku bi zahtevala tudi drugačne učne
načrte.
V članku, v katerem dr. Tina Štemberger ugotavlja kakšen je odnos
vzgojiteljic do ustvarjalnosti, je poudarjeno, da je v zadnjem času opazi-
ti premik od psihometričnega pristopa kot prevladujočega na bolj kvali-
tativen pristop. To pomeni, da se fokus iz preučevanja ustvarjalnosti vi-
soko ustvarjalnih ljudi premešča na analizo ustvarjalnosti v vsakdanjem
življen0,ju. (Štemberger, 2014: 142)
91
pa je ob kritičnosti do sedaj veljavnih učnih načrtov večinoma skupno še
nizko vrednotenje umetnosti tudi v primeru ponujenih izobraževanj, ki bi
jim potencialno lahko koristila tudi ob poučevanju. Vsekakor pa jim nji-
hovo poznavanje ne bi moglo škoditi. Ne pozabimo, na vprašanja iz splet-
nega vprašalnika so odgovarjali učitelji matematike na razredni stopnji v
osnovni šoli, na predmetni stopnji in učitelji matematike v gimnazijah in
drugih srednjih šolah. V odgovorih je izrazito prisotno tudi razlikovan-
je med matematiko kot trdim delom, disciplino, ki zahteva veliko učen-
ja in sprotnega dela, čemur sta marsikdaj v kontrast izpostavljeni področ-
ji družboslovja in umetnosti kot področji, ki za uspeh ne zahtevata toliko
vloženega truda, discipline in sprotnega dela.
Menim in v analizi odgovorov učiteljev bom to podrobneje izpostavi-
la, da takšna prepričanja ne morejo voditi v razvoj slovenskega šolstva. V
kolikor prosvetni delavci v Sloveniji naravoslovje in družboslovje, v našem
primeru pa tudi umetnost in matematiko doživljajo kot tako absolutno
nasprotujoči si področji človeškega delovanja, je potrebno ustrezna temelj
na izobraževanja najprej ponuditi njim (ob sistematični uvedbi umetnos-
tne vzgoje v šole in ob upoštevanju medpredmetnih povezav ob prenovi
učnih načrtov). Šele ob doseganju ustreznega vrednotenja umetnosti in
družboslovnih znanosti ter humanistike kot področij, ki prav tako zahte-
vajo sprotno delo in disciplino, bo ponudba izobraževanj s konkretnimi
primeri zgodovinske kontekstualizacije matematičnih problemov, more-
bitnega uprizarjanja le teh ter spoznavanja osnov uprizarjanja za pouk
matematike, obrodilo želene sadove.
Knjiga Imagine math: Between culture and mathematics je primer
čtiva, ki prinaša primere matematičark, znanstvenikov v kontekstu nji-
hovega življenja in zgodovinskega obdobja, v katerem so živeli, izumljali
in ustvarjali. Prinaša nekaj dragocenega: združitev naracije in naravoslov-
ja. Družboslovcem oz. za družboslovje bolj zainteresiranim učencem lah-
ko takšen pristop, ki posamezen abstrakten problem kontekstualizira,
prinaša sredstvo lažjega pomnjenja: vizualizacijo in predstavljanje, hkra-
ti pa jih lahko dodatno motivira. Takšen pristop poučevanja oz. upora-
ba tudi te didaktične metode pri pouku bi zahtevala tudi drugačne učne
načrte.
V članku, v katerem dr. Tina Štemberger ugotavlja kakšen je odnos
vzgojiteljic do ustvarjalnosti, je poudarjeno, da je v zadnjem času opazi-
ti premik od psihometričnega pristopa kot prevladujočega na bolj kvali-
tativen pristop. To pomeni, da se fokus iz preučevanja ustvarjalnosti vi-
soko ustvarjalnih ljudi premešča na analizo ustvarjalnosti v vsakdanjem
življen0,ju. (Štemberger, 2014: 142)
91
