Page 89 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 89
Umetnost in matematika:
problem motivacije in predlogi za izboljšave
Anja Bajda Gorela
Vletu 2015 sem kot IQCM (International Quality Control Monitor:
Mednarodni kontrolor kvalitete) sodelovala pri izvedbi raziskave
TIMSS v Sloveniji. Za potrebe analize podatkov glede želja in po
treb učiteljev matematike v povezavi z izboljšavami pri poučevanju in po
sledično z dvigom motivacije za pouk matematike sem v tem obdobju (po
mlad 2015) v sodelovanju z Barbaro Japelj Pavešić izdelala vprašalnik za
učitelje na omenjeno temo. Namen analize pridobljenih podatkov je obli
kovanje predlogov za dvig ravni motivacije za pouk matematike v osnov
nih in v srednjih šolah, pa tudi oblikovanje predlogov za dvig ravni moti
vacije za pouk pri drugih predmetih v osnovnih in v srednjih šolah.
Preden predstavim izsledke spletnega vprašalnika, ki jo je izpolni
lo 388 učiteljev matematike na različnih stopnjah, od razredne stopnje do
učiteljev matematike v gimnazijah in v drugih srednjih šolah, se vpra
šajmo, kako je v Sloveniji prišlo do tega, da univerzitetna izobrazba ni več
kvaliteta, temveč težava, in predvsem, kako država deluje, da bi se ta teža
va sistemsko pričela razreševati.
Eden od prvih in najbolj očitnih razlogov za sprevrženo logiko in
terpretiranja visoke stopnje izobraženosti kot slabosti je nerazumevanje
države, kaj želi z izobraženci doseči, nerazumevanje razvoja države (tudi
z njihovo pomočjo) ter interpretiranje uspeha le skozi statistične podatke.
Za omenjeno trditev je najboljši dokaz moja osebna profesionalna in ka
rierna izkušnja: po končanem diplomskem študiju sem delovala kot mla
da raziskovalka, po končanem doktoratu pa zaposlitve ni bilo na spregled.
Večino zaposlitev, kjer bi moja izobrazba nadvse koristila, so zapolnili ožji
sorodniki, prijatelji ali znanci že zaposlenih v javnih zavodih, sploh po
87
problem motivacije in predlogi za izboljšave
Anja Bajda Gorela
Vletu 2015 sem kot IQCM (International Quality Control Monitor:
Mednarodni kontrolor kvalitete) sodelovala pri izvedbi raziskave
TIMSS v Sloveniji. Za potrebe analize podatkov glede želja in po
treb učiteljev matematike v povezavi z izboljšavami pri poučevanju in po
sledično z dvigom motivacije za pouk matematike sem v tem obdobju (po
mlad 2015) v sodelovanju z Barbaro Japelj Pavešić izdelala vprašalnik za
učitelje na omenjeno temo. Namen analize pridobljenih podatkov je obli
kovanje predlogov za dvig ravni motivacije za pouk matematike v osnov
nih in v srednjih šolah, pa tudi oblikovanje predlogov za dvig ravni moti
vacije za pouk pri drugih predmetih v osnovnih in v srednjih šolah.
Preden predstavim izsledke spletnega vprašalnika, ki jo je izpolni
lo 388 učiteljev matematike na različnih stopnjah, od razredne stopnje do
učiteljev matematike v gimnazijah in v drugih srednjih šolah, se vpra
šajmo, kako je v Sloveniji prišlo do tega, da univerzitetna izobrazba ni več
kvaliteta, temveč težava, in predvsem, kako država deluje, da bi se ta teža
va sistemsko pričela razreševati.
Eden od prvih in najbolj očitnih razlogov za sprevrženo logiko in
terpretiranja visoke stopnje izobraženosti kot slabosti je nerazumevanje
države, kaj želi z izobraženci doseči, nerazumevanje razvoja države (tudi
z njihovo pomočjo) ter interpretiranje uspeha le skozi statistične podatke.
Za omenjeno trditev je najboljši dokaz moja osebna profesionalna in ka
rierna izkušnja: po končanem diplomskem študiju sem delovala kot mla
da raziskovalka, po končanem doktoratu pa zaposlitve ni bilo na spregled.
Večino zaposlitev, kjer bi moja izobrazba nadvse koristila, so zapolnili ožji
sorodniki, prijatelji ali znanci že zaposlenih v javnih zavodih, sploh po
87
