Page 90 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 90
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
letu 2008. Sistem zaposlovanja v Sloveniji ni transparenten, saj omogo-
ča izločitev kandidata iz borbe za službo ali angažma še pred opravljen-
im razgovorom in kljub temu, da ustreza zahtevanim merilom izobrazbe.
Velikokrat tudi slišim, da smo si mladi doktorji sami krivi, češ kaj
pa smo študirali v nedogled, morali bi delati. Ker nismo iz prakse, smo pa
zdaj povsem neuporabni. Naj dodam, da sem v času študija in dela preiz-
kusila več oblik delovnih angažmajev. Ali takšno mnenje in koliko sovpa-
da z velikim številom izseljevanja mladih izobraženih iz Slovenije? Ob
tem naj dodam, da so se v mojem primeru t. i. karierni pospeševalniki,
razni univerzitetni inkubatorji, karierni centri (na enem od njih smo ime
li mladi raziskovalci obvezno podjetniško usposabljanje) izkazali za pov-
sem nekoristne in neuporabne. Tam smo bili zbrani prihodnji strokovn-
jaki s svojih področij, t. i. poslovni angeli Slovenije pa so nam razlagali,
kako je služba v javnem sektorju zanič, kako je treba tvegati in s prido-
bljenim znanjem vstopiti v svet gospodarstva. Večina nas je ugotovila, da
je bilo takšno usposabljanje s strani Univerze v Ljubljani stran vržen de-
nar in hkrati naš čas.
Upad števila nezaposlenih, registriranih na Zavodu za zaposlovan-
je RS, država tolmači kot uspeh. Ob tem je marsikdaj spregledano dejst-
vo, da za tako lepo statistično sliko stoji roka, ki deli subvencije za (čas-
ovno omejeno) zaposlovanje mladih, za odpiranje samostojnih podjetij
(subvencija za omejen čas plačevanja prispevkov), za zaposlovanje mla-
dih raziskovalcev na raziskovalnih institucijah (ki po končanem dok-
toratu ostanejo brez zaposlitve). S takšnimi etapnimi ukrepi država on-
emogoča kontinuiran razvoj katerekoli panoge, zlasti pa škodi najbolj
ranljivim, najmanj tržnim in donosnim sferam, kamor sodita humanisti-
ka in družboslovje.
Umetnostna vzgoja in vrednotenje ustvarjalnosti,
umetnosti, družboslovja in humanistike: pot k premostitvi
razlik
Najprej postavimo napačno vprašanje: Zakaj ob motivaciji za pouk
matematike razpravljati o umetnostni vzgoji? Kot bomo videli ob anali-
zi odgovorov učiteljev na vprašanja o motivaciji za pouk matematike, je
pot od simptoma (slovenski učenci se neradi učijo matematike) do vzro-
ka (kompleksna tvorba več dejavnikov) dolga. Meni kot nekomu, ki je po-
nudil pomoč, tudi strokovno izobraževanje za učitelje, in sicer ne nujno
v obliki predpisane uporabnosti za dvig motivacije pri pouku matema-
tike, in je v odgovorih naletel marsikdaj na izrecno odklonilno stališče
do vsakov rstnega izobraževanja pedagogov v smeri sistemskih izboljšav
88
letu 2008. Sistem zaposlovanja v Sloveniji ni transparenten, saj omogo-
ča izločitev kandidata iz borbe za službo ali angažma še pred opravljen-
im razgovorom in kljub temu, da ustreza zahtevanim merilom izobrazbe.
Velikokrat tudi slišim, da smo si mladi doktorji sami krivi, češ kaj
pa smo študirali v nedogled, morali bi delati. Ker nismo iz prakse, smo pa
zdaj povsem neuporabni. Naj dodam, da sem v času študija in dela preiz-
kusila več oblik delovnih angažmajev. Ali takšno mnenje in koliko sovpa-
da z velikim številom izseljevanja mladih izobraženih iz Slovenije? Ob
tem naj dodam, da so se v mojem primeru t. i. karierni pospeševalniki,
razni univerzitetni inkubatorji, karierni centri (na enem od njih smo ime
li mladi raziskovalci obvezno podjetniško usposabljanje) izkazali za pov-
sem nekoristne in neuporabne. Tam smo bili zbrani prihodnji strokovn-
jaki s svojih področij, t. i. poslovni angeli Slovenije pa so nam razlagali,
kako je služba v javnem sektorju zanič, kako je treba tvegati in s prido-
bljenim znanjem vstopiti v svet gospodarstva. Večina nas je ugotovila, da
je bilo takšno usposabljanje s strani Univerze v Ljubljani stran vržen de-
nar in hkrati naš čas.
Upad števila nezaposlenih, registriranih na Zavodu za zaposlovan-
je RS, država tolmači kot uspeh. Ob tem je marsikdaj spregledano dejst-
vo, da za tako lepo statistično sliko stoji roka, ki deli subvencije za (čas-
ovno omejeno) zaposlovanje mladih, za odpiranje samostojnih podjetij
(subvencija za omejen čas plačevanja prispevkov), za zaposlovanje mla-
dih raziskovalcev na raziskovalnih institucijah (ki po končanem dok-
toratu ostanejo brez zaposlitve). S takšnimi etapnimi ukrepi država on-
emogoča kontinuiran razvoj katerekoli panoge, zlasti pa škodi najbolj
ranljivim, najmanj tržnim in donosnim sferam, kamor sodita humanisti-
ka in družboslovje.
Umetnostna vzgoja in vrednotenje ustvarjalnosti,
umetnosti, družboslovja in humanistike: pot k premostitvi
razlik
Najprej postavimo napačno vprašanje: Zakaj ob motivaciji za pouk
matematike razpravljati o umetnostni vzgoji? Kot bomo videli ob anali-
zi odgovorov učiteljev na vprašanja o motivaciji za pouk matematike, je
pot od simptoma (slovenski učenci se neradi učijo matematike) do vzro-
ka (kompleksna tvorba več dejavnikov) dolga. Meni kot nekomu, ki je po-
nudil pomoč, tudi strokovno izobraževanje za učitelje, in sicer ne nujno
v obliki predpisane uporabnosti za dvig motivacije pri pouku matema-
tike, in je v odgovorih naletel marsikdaj na izrecno odklonilno stališče
do vsakov rstnega izobraževanja pedagogov v smeri sistemskih izboljšav
88
