Page 84 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 84
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
znanje linearne funkcije in reševanje kompleksnih enačb, tudi sistemov,
zahtevnejše geometrijsko računanje ter statistiko in verjetnost. Pri biologi-
ji, ki jo imajo otroci radi kot vedo, učenci pogrešajo bolj zanimiv pouk. V
resnici večje veselje s poukom biologije kažejo tisti, ki dosegajo nižje znan-
je. Pri fiziki so nemotivirana dekleta, čeprav imajo višje ocene od fantov.
Iz vpogleda v zavzetost poučevanja torej ugotovimo, da imajo učitelji še
mnogo prostora, da s posameznimi elementi pouka dosežejo pozitivno
korelacijo z dosežki tam, kjer je ni ali pa je sedaj obrnjena v napačno smer.
Na glavno raziskovalno vprašanje, ali nizka motivacija ogroža opti-
malno izvedbo pouka v šoli, je odgovor po opravljeni analizi delno pr-
itrdilen. Ugotovili smo, da naklonjenost pouku in zaznavanje zavzetos-
ti učiteljevega poučevanja ne bi smela biti negativno povezana z dosežki
učencev. Vprašanje je, kakšno znanje bi dosegli sposobni učenci, če bi
jih pouk matematike veselil. Če sklepamo iz kemije, kjer naklonjenost
kemiji ni povezana z dosežki, dosežki pa so visoki, bi bili tudi iz mate
matike dosežki lahko precej višji. Ne smemo zanemariti dejstva, da so vi-
soke dosežke iz naravoslovja dosegli za Slovenijo isti učenci kot razmero-
ma povprečne iz matematike. Šolske ocene se sicer razlikujejo od merjenja
znanja TIMSS predvsem po spolu, vendar so še vedno pokazatelj razlik v
znanju v razredu. Ker v povprečju naraščajo z višjim neodvisno izmerjen-
im znanjem, bi se učitelji lahko nanje oprli pri presoji svojega poučevan-
ja v razredu. Iz stališč naklonjenosti do učenja in zavzetosti poučevanja
bi lahko sklepali o svojem preoblikovanju pouka na način, da bo skupaj
z dosežki raslo tudi veselje do učenja matematike in naravoslovnih pred-
metov med različno uspešnimi učenci obeh spolov.
Literatura
Državni izpitni center. (2007). Opisi dosežkov učencev 9. razreda na nacion-
alnem preverjanju znanja. Sporočilo šolam. Dosegljivo: http://www.ric.
si/mma/opisi%20dosežkov%20učencev%209.%20razreda%20na%20npz%20
2007/2007060811391872/ (september 2017).
Eklöf, H. (2006). Development and validation of scores from an instrument
measuring student test-taking motivation. Educational and Psychological
Measurement, 66: str. 643–656.
Eklöf, H. (2007). Test-taking motivation and mathematics performance in
TIMSS 2003. International Journal of Testing, 7: str. 311–326.
Eklöf, H., Japelj Pavešić B., Grønmo, L. S. (2014). A Cross-National
Comparison of Reported Effort and Mathematics Performance in
TIMSS Advanced. Applied Measurement in Education, 27:1, str. 31–45.
82
znanje linearne funkcije in reševanje kompleksnih enačb, tudi sistemov,
zahtevnejše geometrijsko računanje ter statistiko in verjetnost. Pri biologi-
ji, ki jo imajo otroci radi kot vedo, učenci pogrešajo bolj zanimiv pouk. V
resnici večje veselje s poukom biologije kažejo tisti, ki dosegajo nižje znan-
je. Pri fiziki so nemotivirana dekleta, čeprav imajo višje ocene od fantov.
Iz vpogleda v zavzetost poučevanja torej ugotovimo, da imajo učitelji še
mnogo prostora, da s posameznimi elementi pouka dosežejo pozitivno
korelacijo z dosežki tam, kjer je ni ali pa je sedaj obrnjena v napačno smer.
Na glavno raziskovalno vprašanje, ali nizka motivacija ogroža opti-
malno izvedbo pouka v šoli, je odgovor po opravljeni analizi delno pr-
itrdilen. Ugotovili smo, da naklonjenost pouku in zaznavanje zavzetos-
ti učiteljevega poučevanja ne bi smela biti negativno povezana z dosežki
učencev. Vprašanje je, kakšno znanje bi dosegli sposobni učenci, če bi
jih pouk matematike veselil. Če sklepamo iz kemije, kjer naklonjenost
kemiji ni povezana z dosežki, dosežki pa so visoki, bi bili tudi iz mate
matike dosežki lahko precej višji. Ne smemo zanemariti dejstva, da so vi-
soke dosežke iz naravoslovja dosegli za Slovenijo isti učenci kot razmero-
ma povprečne iz matematike. Šolske ocene se sicer razlikujejo od merjenja
znanja TIMSS predvsem po spolu, vendar so še vedno pokazatelj razlik v
znanju v razredu. Ker v povprečju naraščajo z višjim neodvisno izmerjen-
im znanjem, bi se učitelji lahko nanje oprli pri presoji svojega poučevan-
ja v razredu. Iz stališč naklonjenosti do učenja in zavzetosti poučevanja
bi lahko sklepali o svojem preoblikovanju pouka na način, da bo skupaj
z dosežki raslo tudi veselje do učenja matematike in naravoslovnih pred-
metov med različno uspešnimi učenci obeh spolov.
Literatura
Državni izpitni center. (2007). Opisi dosežkov učencev 9. razreda na nacion-
alnem preverjanju znanja. Sporočilo šolam. Dosegljivo: http://www.ric.
si/mma/opisi%20dosežkov%20učencev%209.%20razreda%20na%20npz%20
2007/2007060811391872/ (september 2017).
Eklöf, H. (2006). Development and validation of scores from an instrument
measuring student test-taking motivation. Educational and Psychological
Measurement, 66: str. 643–656.
Eklöf, H. (2007). Test-taking motivation and mathematics performance in
TIMSS 2003. International Journal of Testing, 7: str. 311–326.
Eklöf, H., Japelj Pavešić B., Grønmo, L. S. (2014). A Cross-National
Comparison of Reported Effort and Mathematics Performance in
TIMSS Advanced. Applied Measurement in Education, 27:1, str. 31–45.
82
