Page 81 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 81
b. japelj pavešić ■ kdo ima veselje z matematiko in naravoslovjem v šoli?
iz njihovih ocen, ki jih imajo pri roki. Upoštevati bi morali še ugotovl-
jeno razliko med spoloma in verjetne visoke deleže najvišjih ocen, ki slabše
ločujejo med najuspešnejšimi učenci.
Samozavest najbolj napoveduje dosežek
Analize odnosa stališč z dosežkom, kjer smo upoštevali tudi razlike med
spoloma in učenčevo zaznavanje zavzetosti učiteljevega poučevanja, so po-
kazale največjo povezanost med učenčevo samozavestjo in dosežkom. Pri
matematiki in fiziki je samozavest daleč presegla napovedni učinek spo-
la, pri kemiji in biologiji pa spol ob pogoju enakih stališč napove podobno
višje dosežke dekletom kot le ena točka na lestvici samozavesti. To je ve-
liko, če vemo, da so bile lestvice stališč umerjene tako, da je bilo mednar-
odno povprečje stališč 10 točk in standardni odklon 2 točki.
Podroben vpogled v vplivnost posameznih vidikov samozavesti
učenca pri matematiki pokaže, da je za uspešno učenje in učenčevo sa-
mozavest zelo pomembna medvrstniška primerjava po znanju matemati-
ke. Rezultat napovednega modela dosežka potrjuje močan učinek »velike
ribe v malem ribniku« tudi v naši državi, to je, da na samozavest posame-
znega učenca pomembno vpliva njegova uspešnost v primerjavi z uspešno-
stjo sošolcev. Samozavest torej ni odraz absolutne višine znanja učenca.
Nepričakovana je nepomembnost učiteljeve pohvale učencu pri
napovedovanju dosežka v okviru posameznih vidikov samozavesti.
Nepovezanost učiteljeve pohvale za znanje matematike (ne za trud ali pri-
zadevnost) z dosežki kaže, da morda učitelji različno uspešne učence po-
hvalijo tako, da jim s tem ne poročajo o njihovi uspešnosti enako natanč-
no, kot jo sicer zaznavajo sami. Z višjimi dosežki se torej najbolj povezuje
učenčevo zavedanje svoje dolgoročne uspešnosti, občutek visoke uspešno-
sti glede na sošolce ter pri reševanju težkih nalog, vendar ne učiteljeva po-
hvala učencu za uspešnost pri matematiki.
Večja zavzetost učiteljevega poučevanja in naklonjenost do učenja
napovedujeta nižje dosežke
Naklonjenost do učenja in zaznavanje zavzetosti učiteljevega poučevan-
ja sta nepričakovano negativno povezani z dosežkom iz matematike in bi-
ologije, če upoštevamo vsa stališča skupaj. To pomeni, da sta ob enakih
vrednostih vseh ostalih stališč večja naklonjenost do učenja vseh štirih
predmetov ter zavzetost učitelja pri poučevanju matematike in biologije
višji pri učencih z nižjimi dosežki. Rezultati analize zavzetosti poučevanja
matematike kažejo na veliko pomembnost učiteljeve dobre razlage in ja-
snih učnih ciljev za boljše dosežke. Opozarjajo pa tudi, da imajo učenci pri
učiteljih, ki počnejo več različnih aktivnosti za pomoč pri učenju, manjše
79
iz njihovih ocen, ki jih imajo pri roki. Upoštevati bi morali še ugotovl-
jeno razliko med spoloma in verjetne visoke deleže najvišjih ocen, ki slabše
ločujejo med najuspešnejšimi učenci.
Samozavest najbolj napoveduje dosežek
Analize odnosa stališč z dosežkom, kjer smo upoštevali tudi razlike med
spoloma in učenčevo zaznavanje zavzetosti učiteljevega poučevanja, so po-
kazale največjo povezanost med učenčevo samozavestjo in dosežkom. Pri
matematiki in fiziki je samozavest daleč presegla napovedni učinek spo-
la, pri kemiji in biologiji pa spol ob pogoju enakih stališč napove podobno
višje dosežke dekletom kot le ena točka na lestvici samozavesti. To je ve-
liko, če vemo, da so bile lestvice stališč umerjene tako, da je bilo mednar-
odno povprečje stališč 10 točk in standardni odklon 2 točki.
Podroben vpogled v vplivnost posameznih vidikov samozavesti
učenca pri matematiki pokaže, da je za uspešno učenje in učenčevo sa-
mozavest zelo pomembna medvrstniška primerjava po znanju matemati-
ke. Rezultat napovednega modela dosežka potrjuje močan učinek »velike
ribe v malem ribniku« tudi v naši državi, to je, da na samozavest posame-
znega učenca pomembno vpliva njegova uspešnost v primerjavi z uspešno-
stjo sošolcev. Samozavest torej ni odraz absolutne višine znanja učenca.
Nepričakovana je nepomembnost učiteljeve pohvale učencu pri
napovedovanju dosežka v okviru posameznih vidikov samozavesti.
Nepovezanost učiteljeve pohvale za znanje matematike (ne za trud ali pri-
zadevnost) z dosežki kaže, da morda učitelji različno uspešne učence po-
hvalijo tako, da jim s tem ne poročajo o njihovi uspešnosti enako natanč-
no, kot jo sicer zaznavajo sami. Z višjimi dosežki se torej najbolj povezuje
učenčevo zavedanje svoje dolgoročne uspešnosti, občutek visoke uspešno-
sti glede na sošolce ter pri reševanju težkih nalog, vendar ne učiteljeva po-
hvala učencu za uspešnost pri matematiki.
Večja zavzetost učiteljevega poučevanja in naklonjenost do učenja
napovedujeta nižje dosežke
Naklonjenost do učenja in zaznavanje zavzetosti učiteljevega poučevan-
ja sta nepričakovano negativno povezani z dosežkom iz matematike in bi-
ologije, če upoštevamo vsa stališča skupaj. To pomeni, da sta ob enakih
vrednostih vseh ostalih stališč večja naklonjenost do učenja vseh štirih
predmetov ter zavzetost učitelja pri poučevanju matematike in biologije
višji pri učencih z nižjimi dosežki. Rezultati analize zavzetosti poučevanja
matematike kažejo na veliko pomembnost učiteljeve dobre razlage in ja-
snih učnih ciljev za boljše dosežke. Opozarjajo pa tudi, da imajo učenci pri
učiteljih, ki počnejo več različnih aktivnosti za pomoč pri učenju, manjše
79
