Page 79 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 79
b. japelj pavešić ■ kdo ima veselje z matematiko in naravoslovjem v šoli?
ustreznimi dosežki in jo določajo pričakovani parametri, kot je razume-
vanje učiteljeve razlage. Ko pa nastopi v regresijski analizi povezav skupaj z
drugimi dejavniki, postane nepričakovano negativno povezana z dosežki
učencev. Sprememba povezanosti kaže na to, da na zavzetost poučevanja
vplivajo še drugi posredni dejavniki učencev. Odnos med samozavestjo, ki
je pri vseh predmetih najmočnejši napovednik višjega dosežka, in zazna-
vanjem zavzetosti poučevanja pokaže različne zveze z dosežki med skupi-
nami učencev, ki se razlikujejo po svoji samozavesti. V vseh predmetih je
približno 20 % učencev zelo samozavestnih, po 40 % pa srednje samoza-
vestnih in nesamozavestnih (Japelj Pavešić, Svetlik, 2016). Pri nesamoza-
vestnih dekletih je zaznavanje bolj zavzetega poučevanja povezano v nižji-
mi dosežki, kot je razvidno za matematiko in kemijo na Sliki 5. Med zelo
samozavestnimi fanti pri matematiki in srednje samozavestnimi pri kem-
iji imajo najvišji dosežek tisti, ki zaznavajo srednjo zavzetost poučevanja.
Zelo samozavestni v kemiji kažejo v celoti negativno povezanost zavzetos-
ti poučevanja s svojimi dosežki.
Razprava
Raziskava povezav med stališči in dosežki v Sloveniji je imela namen od-
kriti razloge za povprečna nizka stališča do učenja in znanja ob relativno
visokih dosežkih in ugotoviti, ali tako nizka motivacija učencev škodi
poučevanju.
Povprečna stališča v Sloveniji so nizka, med spoloma so velike
razlike
Ugotovili smo, da je med stališči slovenskih osmošolcev najvišja samozav-
est, ki je najvišja v kemiji in najnižja v fiziki. Presenetljivo je med samoza-
vestjo in naklonjenostmi do matematike, fizike, kemije in biologije pri nas
najnižja naklonjenost do učenja matematike.
Med dekleti in fanti je precej razlik. Fantje so pričakovano bolj samo-
zavestni in naklonjeni učenju fizike, dekleta pa biologiji.
V mednarodnih primerjavah se po naklonjenosti do učenja vseh
obravnavanih predmetov slovenski osmošolci uvrščajo na dno lestvice
povprečij držav, po samozavesti pa v spodnjo tretjino. Po tem so bolj po-
dobni nekaterim azijskim učencem z visokimi dosežki, kot vrstnikom iz
evropskih držav. Ti so sicer dosegli podobno visoke dosežke iz matem-
atike in naravoslovja kot slovenski učenci, vendar so obenem visoko
motivirani.
77
ustreznimi dosežki in jo določajo pričakovani parametri, kot je razume-
vanje učiteljeve razlage. Ko pa nastopi v regresijski analizi povezav skupaj z
drugimi dejavniki, postane nepričakovano negativno povezana z dosežki
učencev. Sprememba povezanosti kaže na to, da na zavzetost poučevanja
vplivajo še drugi posredni dejavniki učencev. Odnos med samozavestjo, ki
je pri vseh predmetih najmočnejši napovednik višjega dosežka, in zazna-
vanjem zavzetosti poučevanja pokaže različne zveze z dosežki med skupi-
nami učencev, ki se razlikujejo po svoji samozavesti. V vseh predmetih je
približno 20 % učencev zelo samozavestnih, po 40 % pa srednje samoza-
vestnih in nesamozavestnih (Japelj Pavešić, Svetlik, 2016). Pri nesamoza-
vestnih dekletih je zaznavanje bolj zavzetega poučevanja povezano v nižji-
mi dosežki, kot je razvidno za matematiko in kemijo na Sliki 5. Med zelo
samozavestnimi fanti pri matematiki in srednje samozavestnimi pri kem-
iji imajo najvišji dosežek tisti, ki zaznavajo srednjo zavzetost poučevanja.
Zelo samozavestni v kemiji kažejo v celoti negativno povezanost zavzetos-
ti poučevanja s svojimi dosežki.
Razprava
Raziskava povezav med stališči in dosežki v Sloveniji je imela namen od-
kriti razloge za povprečna nizka stališča do učenja in znanja ob relativno
visokih dosežkih in ugotoviti, ali tako nizka motivacija učencev škodi
poučevanju.
Povprečna stališča v Sloveniji so nizka, med spoloma so velike
razlike
Ugotovili smo, da je med stališči slovenskih osmošolcev najvišja samozav-
est, ki je najvišja v kemiji in najnižja v fiziki. Presenetljivo je med samoza-
vestjo in naklonjenostmi do matematike, fizike, kemije in biologije pri nas
najnižja naklonjenost do učenja matematike.
Med dekleti in fanti je precej razlik. Fantje so pričakovano bolj samo-
zavestni in naklonjeni učenju fizike, dekleta pa biologiji.
V mednarodnih primerjavah se po naklonjenosti do učenja vseh
obravnavanih predmetov slovenski osmošolci uvrščajo na dno lestvice
povprečij držav, po samozavesti pa v spodnjo tretjino. Po tem so bolj po-
dobni nekaterim azijskim učencem z visokimi dosežki, kot vrstnikom iz
evropskih držav. Ti so sicer dosegli podobno visoke dosežke iz matem-
atike in naravoslovja kot slovenski učenci, vendar so obenem visoko
motivirani.
77
