Page 74 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 74
lsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
Preglednica 9: Rezultati povezanosti postavk samozavesti v matematiki
z dosežki iz matematike, TIMSS 2015, osmi razred.
Parameter ocena St. n. p
Beta - presečišče 12,1668 0,0000
Beta - spol 563,53 2,0488 0,0045
Beta - Pri matematiki sem ponavadi uspešen -5,88 2,0539 0,0000
Beta - Matematika je zame težja kot za večino mojih sošolcev -15,72 1,7134 0,0000
Beta - Matematika mi ne gre 17,21 1,6552 0,0002
Beta - Pri matematiki se snov hitro naučim 6,46 1,7943 0,0220
Beta - Matematika me dela živčnega -4,10 1,3847 0,0002
Beta - Dober sem v reševanju težkih matematičnih nalog -5,10 1,7420 0,0000
Beta - Učitelj mi pravi, da sem dober v matematiki -15,09 1,8570 0,0851
Beta - Matematika je zame težja kot drugi predmeti -3,22 1,5134 0,6396
Beta - Matematika me zmede 0,72 1,7892 0,4872
R2, šole 1,29 0,0264 0,2627
R2, učenci 0,0297 0,0277 0,0000
R2, skupaj 0,4885 0,0327 0,0000
0,4422
Enako samozavestno dekle v matematiki kot fant bi imelo v pov-
prečju višji dosežek od fanta. Najvišji dosežek bi doseglo dekle, ki se zelo
strinja, da je pri matematiki navadno uspešna, dobra v reševanju težkih
nalog, se snov hitro nauči, ji matematika ni težja kot sošolcem in je ne dela
živčne. Najnižji dosežek bi dosegel fant, ki se ne čuti uspešen pri matema-
tiki, mu je matematika težja kot sošolcem, ni dober pri težkih nalogah, se
ne more hitro naučiti snovi in ga matematika dela živčnega.
Rezultati povezanost stališč z dosežki naravoslovja
Pri naravoslovju stališča pojasnijo manjše deleže razlik med dosežki kot pri
matematiki. Osnovni model za skupne naravoslovne dosežke pokaže, da 7,6
% variance med dosežki ostaja na ravni šol, ostalih 92,4 % pa med učenci
(osnovni model: povprečna vrednost dosežka je 550,88 točk, z varianco med
šolami 449,78 točk in med učenci 5434,52 točk). Tudi za posamezne pred-
metne dosežke velja podobno. Na razlike med šolami odpade 5,3 % variance
med dosežki iz biologije, 7,9 % variance med dosežki iz kemije in 8,9 % med
dosežki iz fizike (Preglednica 10). Stališča do biologije pojasnijo 18 % vari-
ance med dosežki učencev, stališča do fizike pa 17 % variance med dosežki iz
fizike, kar je polovica manj kot pri matematiki. Stališča do kemije pojasnijo
24 % variance med dosežki, tretjino manj kot pri matematiki. Kemija se od
biologije in fizike razlikuje v tem, da stališča do kemije pojasnijo tudi znat-
en delež variance na ravni šol, 23 %. Pri fiziki in biologiji pojasnijo le 9 % us-
trezne variance. To pomeni, da so pri kemiji stališča močneje povezana z ra-
zlikami v dosežkih med šolami kot pri biologiji in fiziki.
72
Preglednica 9: Rezultati povezanosti postavk samozavesti v matematiki
z dosežki iz matematike, TIMSS 2015, osmi razred.
Parameter ocena St. n. p
Beta - presečišče 12,1668 0,0000
Beta - spol 563,53 2,0488 0,0045
Beta - Pri matematiki sem ponavadi uspešen -5,88 2,0539 0,0000
Beta - Matematika je zame težja kot za večino mojih sošolcev -15,72 1,7134 0,0000
Beta - Matematika mi ne gre 17,21 1,6552 0,0002
Beta - Pri matematiki se snov hitro naučim 6,46 1,7943 0,0220
Beta - Matematika me dela živčnega -4,10 1,3847 0,0002
Beta - Dober sem v reševanju težkih matematičnih nalog -5,10 1,7420 0,0000
Beta - Učitelj mi pravi, da sem dober v matematiki -15,09 1,8570 0,0851
Beta - Matematika je zame težja kot drugi predmeti -3,22 1,5134 0,6396
Beta - Matematika me zmede 0,72 1,7892 0,4872
R2, šole 1,29 0,0264 0,2627
R2, učenci 0,0297 0,0277 0,0000
R2, skupaj 0,4885 0,0327 0,0000
0,4422
Enako samozavestno dekle v matematiki kot fant bi imelo v pov-
prečju višji dosežek od fanta. Najvišji dosežek bi doseglo dekle, ki se zelo
strinja, da je pri matematiki navadno uspešna, dobra v reševanju težkih
nalog, se snov hitro nauči, ji matematika ni težja kot sošolcem in je ne dela
živčne. Najnižji dosežek bi dosegel fant, ki se ne čuti uspešen pri matema-
tiki, mu je matematika težja kot sošolcem, ni dober pri težkih nalogah, se
ne more hitro naučiti snovi in ga matematika dela živčnega.
Rezultati povezanost stališč z dosežki naravoslovja
Pri naravoslovju stališča pojasnijo manjše deleže razlik med dosežki kot pri
matematiki. Osnovni model za skupne naravoslovne dosežke pokaže, da 7,6
% variance med dosežki ostaja na ravni šol, ostalih 92,4 % pa med učenci
(osnovni model: povprečna vrednost dosežka je 550,88 točk, z varianco med
šolami 449,78 točk in med učenci 5434,52 točk). Tudi za posamezne pred-
metne dosežke velja podobno. Na razlike med šolami odpade 5,3 % variance
med dosežki iz biologije, 7,9 % variance med dosežki iz kemije in 8,9 % med
dosežki iz fizike (Preglednica 10). Stališča do biologije pojasnijo 18 % vari-
ance med dosežki učencev, stališča do fizike pa 17 % variance med dosežki iz
fizike, kar je polovica manj kot pri matematiki. Stališča do kemije pojasnijo
24 % variance med dosežki, tretjino manj kot pri matematiki. Kemija se od
biologije in fizike razlikuje v tem, da stališča do kemije pojasnijo tudi znat-
en delež variance na ravni šol, 23 %. Pri fiziki in biologiji pojasnijo le 9 % us-
trezne variance. To pomeni, da so pri kemiji stališča močneje povezana z ra-
zlikami v dosežkih med šolami kot pri biologiji in fiziki.
72
