Page 72 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 72
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
dekletom kot fantom. Pri obravnavi regresijskih parametrov je treba up-
oštevati, da ima spremenljivka spol vrednost 1 za dekleta in 2 za fante.
Naklonjenost do učenja in zaznavanje zavzetosti poučevanja sta z
dosežki rahlo negativno povezana. Učenci, ki so učenju bolj naklonjeni
in se jim poučevanje njihovega učitelja zdi bolj zavzeto, so po dosežku
manj uspešni kot učenju manj naklonjeni učenci in učenke, ki poučevan-
je svojega učitelja ocenjujejo kot manj zavzeto. Ker je rezultat naspro-
ten pričakovanemu, to je, da večja zavzetost učitelja doseže večje znanje,
obenem pa je zavzetost poučevanja pomemben vidik v strategiji razvo-
ja poučevanja, smo stališče podrobneje preučili, skupaj z najmočnejšim
napovednikom, samozavestjo. Izračunali smo dvostopenjsko regresi-
jsko analizo povezanosti njunih osnovnih postavk z dosežki slovenskih
učencev. Zavzetost poučevanja je sestavljalo več postavk, ki v mode-
lu pokažejo, da so različno povezane z matematičnimi dosežki sloven-
skih učencev (Preglednica 8). Drugače kot izračunane lestvice stališč,
kjer večja vrednost pomeni višje ali bolj pozitivno stališče, imajo spre-
menljivke ustreznih postavk posameznih stalič naraščajoče vrednosti za
padajoče strinjanje učenca z izjavo (1 = zelo se strinjam, 2 = strinjam se,
3 = ne strinjam se in 4 = sploh se ne strinjam). Med desetimi postavkami
zaznavanja zavzetosti učiteljevega poučevanja so statistično značilne
tri. Najmočnejši napovednik višjih dosežkov je strinjanje učencev z iz-
javo »razlago učitelja pri matematiki zlahka razumem« s po trideset-
imi točkami razlike v dosežkih učencev, ki izberejo zaporedni stopnji
strinjanja. Podobno je učenec, ki se je strinjal s tem, da »ve, kaj učitelj
pričakuje od njega«, dosegel šest točk več od učenca, ki se s tem ni strin-
jal. Obratno pa je več učiteljeve pomoči učencem povezano z nižjimi
dosežki. Najvišji dosežek bi dosegel učenec ali učenka, ki razlago učitelja
matematike zlahka razume in natanko ve, kaj učitelj pričakuje od njega,
vendar meni, da njegov učitelj ne dela različnih reči, s katerimi bi poma-
gal učencem pri učenju. Najnižji dosežek model napove učencu ali učen-
ki, ki ne razume razlage učitelja, ne ve, kaj učitelj od njega pričakuje, ven-
dar opaža, da učitelj na različne načine pomaga pri učenju.
70
dekletom kot fantom. Pri obravnavi regresijskih parametrov je treba up-
oštevati, da ima spremenljivka spol vrednost 1 za dekleta in 2 za fante.
Naklonjenost do učenja in zaznavanje zavzetosti poučevanja sta z
dosežki rahlo negativno povezana. Učenci, ki so učenju bolj naklonjeni
in se jim poučevanje njihovega učitelja zdi bolj zavzeto, so po dosežku
manj uspešni kot učenju manj naklonjeni učenci in učenke, ki poučevan-
je svojega učitelja ocenjujejo kot manj zavzeto. Ker je rezultat naspro-
ten pričakovanemu, to je, da večja zavzetost učitelja doseže večje znanje,
obenem pa je zavzetost poučevanja pomemben vidik v strategiji razvo-
ja poučevanja, smo stališče podrobneje preučili, skupaj z najmočnejšim
napovednikom, samozavestjo. Izračunali smo dvostopenjsko regresi-
jsko analizo povezanosti njunih osnovnih postavk z dosežki slovenskih
učencev. Zavzetost poučevanja je sestavljalo več postavk, ki v mode-
lu pokažejo, da so različno povezane z matematičnimi dosežki sloven-
skih učencev (Preglednica 8). Drugače kot izračunane lestvice stališč,
kjer večja vrednost pomeni višje ali bolj pozitivno stališče, imajo spre-
menljivke ustreznih postavk posameznih stalič naraščajoče vrednosti za
padajoče strinjanje učenca z izjavo (1 = zelo se strinjam, 2 = strinjam se,
3 = ne strinjam se in 4 = sploh se ne strinjam). Med desetimi postavkami
zaznavanja zavzetosti učiteljevega poučevanja so statistično značilne
tri. Najmočnejši napovednik višjih dosežkov je strinjanje učencev z iz-
javo »razlago učitelja pri matematiki zlahka razumem« s po trideset-
imi točkami razlike v dosežkih učencev, ki izberejo zaporedni stopnji
strinjanja. Podobno je učenec, ki se je strinjal s tem, da »ve, kaj učitelj
pričakuje od njega«, dosegel šest točk več od učenca, ki se s tem ni strin-
jal. Obratno pa je več učiteljeve pomoči učencem povezano z nižjimi
dosežki. Najvišji dosežek bi dosegel učenec ali učenka, ki razlago učitelja
matematike zlahka razume in natanko ve, kaj učitelj pričakuje od njega,
vendar meni, da njegov učitelj ne dela različnih reči, s katerimi bi poma-
gal učencem pri učenju. Najnižji dosežek model napove učencu ali učen-
ki, ki ne razume razlage učitelja, ne ve, kaj učitelj od njega pričakuje, ven-
dar opaža, da učitelj na različne načine pomaga pri učenju.
70
