Page 48 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 48
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
V povprečju približno tretjina učiteljev navaja, da imajo učenci med
poukom na voljo računalnike, v Sloveniji pa je ta delež le 16 %. S tem se
Slovenija uvršča na dno mednarodne lestvice in na zadnje mesto med
primerjanimi državami. Dostopnost do računalnika med poukom im-
plicira zelo različne dosežke četrtošolcev. V Turčiji na primer dosegajo
učenci, ki imajo med poukom dostop do računalnika, v povprečju sko-
raj za 30 točk višje dosežke od ostalih, medtem ko na Madžarskem višje
dosežke dosegajo učenci, ki nimajo na voljo računalnika. Zato menimo,
da dejstvo, da slovenski učenci večinoma nimajo na voljo računalnika, ni
zaskrbljujoče.
V primerjavi z zgoraj navedenimi državami je delež četrtošolcev v
Sloveniji, ki dobivajo vsakodnevne domače naloge, visok. Večji delež teh
učencev, za skoraj 2 % višji, je le na Madžarskem. Kot je razvidno v Tabeli
7, vsakodnevne domače naloge pri učencih iz različnih držav implicira-
jo zelo raznolike, ne nujno najvišje dosežke. Medtem ko je povprečni
dosežek slovenskih četrtošolcev, ki dobivajo vsakodnevne domače na-
loge (525), nekoliko nad slovenskim povprečjem, je v Španiji povprečni
dosežek (497) teh učencev, ki predstavljajo 21,9 % vseh sodelujočih četr-
tošolcev iz Španije, pod nacionalnim povprečjem (505). Že samo razume-
vanje pojma »domača naloga« se med državami razlikuje, načini izvajan-
ja te pa še bolj, zato težko primerjamo rezultate glede domačih nalog iz
različnih državah.
Glede na raven zaupanja učencev v lastne matematične sposobno
sti v povprečju 32 % četrtošolcev s celega sveta izraža visoko raven, pov-
prečni dosežek teh učencev pa je 546. Tudi v Sloveniji enak delež učencev
izraža visoko raven zaupanja v lastne matematične sposobnosti, povprečni
dosežek teh učencev pa je višji (559), kot je mednarodno povprečje. Iz
Tabele 7 lahko sicer razberemo, da je največji delež četrtošolcev, ki izražajo
visoko raven zaupanja v lastne matematične sposobnosti, na Norveškem,
kjer učenci dosegajo povprečni dosežek 578, kar je nad mednarodnim in
nad nacionalnim povprečjem. Sklepamo, da učenci vseh v Tabeli 7 pri
merjanih držav z visoko stopnjo zaupanja v lastne matem atične sposob-
nosti dosegajo nadpovprečne rezultate glede na nacionalno povprečje.
Zanimivo je, da je med primerjanimi državami najmanjši delež učencev,
ki izražajo visoko raven zaupanja v lastne matematične sposobnosti, v
Singapurju (le 19 %), a ti učenci med učenci primerjanih držav dosega-
jo izrazito najboljše rezultate (681), ki so krepko nad mednarodnim
povprečjem.
Glede zaznavanja učiteljeve zavzetosti poučevanja je povprečni delež
četrtošolcev po svetu, ki zaznavajo visoko raven slednjega 68 %, v Sloveniji
je ta delež manjši (58 %). Glede na primerjane države je manjši delež teh
46
V povprečju približno tretjina učiteljev navaja, da imajo učenci med
poukom na voljo računalnike, v Sloveniji pa je ta delež le 16 %. S tem se
Slovenija uvršča na dno mednarodne lestvice in na zadnje mesto med
primerjanimi državami. Dostopnost do računalnika med poukom im-
plicira zelo različne dosežke četrtošolcev. V Turčiji na primer dosegajo
učenci, ki imajo med poukom dostop do računalnika, v povprečju sko-
raj za 30 točk višje dosežke od ostalih, medtem ko na Madžarskem višje
dosežke dosegajo učenci, ki nimajo na voljo računalnika. Zato menimo,
da dejstvo, da slovenski učenci večinoma nimajo na voljo računalnika, ni
zaskrbljujoče.
V primerjavi z zgoraj navedenimi državami je delež četrtošolcev v
Sloveniji, ki dobivajo vsakodnevne domače naloge, visok. Večji delež teh
učencev, za skoraj 2 % višji, je le na Madžarskem. Kot je razvidno v Tabeli
7, vsakodnevne domače naloge pri učencih iz različnih držav implicira-
jo zelo raznolike, ne nujno najvišje dosežke. Medtem ko je povprečni
dosežek slovenskih četrtošolcev, ki dobivajo vsakodnevne domače na-
loge (525), nekoliko nad slovenskim povprečjem, je v Španiji povprečni
dosežek (497) teh učencev, ki predstavljajo 21,9 % vseh sodelujočih četr-
tošolcev iz Španije, pod nacionalnim povprečjem (505). Že samo razume-
vanje pojma »domača naloga« se med državami razlikuje, načini izvajan-
ja te pa še bolj, zato težko primerjamo rezultate glede domačih nalog iz
različnih državah.
Glede na raven zaupanja učencev v lastne matematične sposobno
sti v povprečju 32 % četrtošolcev s celega sveta izraža visoko raven, pov-
prečni dosežek teh učencev pa je 546. Tudi v Sloveniji enak delež učencev
izraža visoko raven zaupanja v lastne matematične sposobnosti, povprečni
dosežek teh učencev pa je višji (559), kot je mednarodno povprečje. Iz
Tabele 7 lahko sicer razberemo, da je največji delež četrtošolcev, ki izražajo
visoko raven zaupanja v lastne matematične sposobnosti, na Norveškem,
kjer učenci dosegajo povprečni dosežek 578, kar je nad mednarodnim in
nad nacionalnim povprečjem. Sklepamo, da učenci vseh v Tabeli 7 pri
merjanih držav z visoko stopnjo zaupanja v lastne matem atične sposob-
nosti dosegajo nadpovprečne rezultate glede na nacionalno povprečje.
Zanimivo je, da je med primerjanimi državami najmanjši delež učencev,
ki izražajo visoko raven zaupanja v lastne matematične sposobnosti, v
Singapurju (le 19 %), a ti učenci med učenci primerjanih držav dosega-
jo izrazito najboljše rezultate (681), ki so krepko nad mednarodnim
povprečjem.
Glede zaznavanja učiteljeve zavzetosti poučevanja je povprečni delež
četrtošolcev po svetu, ki zaznavajo visoko raven slednjega 68 %, v Sloveniji
je ta delež manjši (58 %). Glede na primerjane države je manjši delež teh
46
