Page 43 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 43
podgoršek, j. ferme, a. lipovec ■ vpliv situacijskih in motivacijskih dejavnikov ...
za poučevanje. Način dela pri pouku ima na zaupanje učencev v lastne
matematične sposobnosti večji ali manjši vpliv, učitelj lahko na primer s
prilagajanjem poučevanja in nalog sposobnostim učenca pozitivno vpli-
va na njegovo samopodobo. Razvijanje zaupanja v lastne (matematične)
sposobnosti je sicer tudi eden izmed splošnih ciljev, zapisanih v učnem
načrtu za matematiko, hkrati pa se povezuje z učenčevo lastno zaznavo
motiviranosti za matematiko. Znano je, da so učenci, ki so bolj intrin-
zično motivirani, bolj usmerjeni k miselni naravnanosti k rasti (Dweck,
2007), kar pomeni, da se zavedajo, da njihov lasten trud vpliva na njihov
uspeh
V Tabeli 5a prikazujemo deleže učencev in njihove dosežke glede
na stopnje strinjanja s trditvami, vezanimi na njihovo zaupanje v lastne
matematične sposobnosti. V Tabeli 5b pa predstavljamo povezavo ravni
zaupanja učencev v lastne matematične sposobnosti z njihovimi dosežki.
Visoka raven zaupanja v lastne matematične sposobnosti pomeni visoko
stopnjo strinjanja v povprečju s petimi od devetih trditev, zapisanih v
Tabeli 5a, in strinjanje s preostalimi štirimi trditvami, pri čemer pri trdit-
vah 17, 18, 20, 23 in 24 upoštevamo obratno lestvico (npr. »zelo se strin-
jam« v teh primerih zamenjamo s »sploh se ne strinjam«). Nizka raven
zaupanja pomeni nestrinjanje v povprečju s petimi in strinjanje s preostal-
imi štirimi trditvami, pri čemer prav tako upoštevamo obratno lestvico za
že navedene trditve. Ostale možnosti pomenijo srednjo raven zaupanja v
lastne matematične sposobnosti. Obratne lestvice trditev 17, 18, 20, 23 in
24 v Tabeli 5a niso upoštevane.
Iz Tabele 5b je razvidno, da visoko raven zaupanja v lastne matem-
atične sposobnosti izraža skoraj tretjina četrtošolcev, za več kot petino pa
je ta stopnja zaupanja nizka. Na podlagi rezultatov, zapisanih v Tabeli 5a,
ugotavljamo, da je višja raven zaupanja v lastne sposobnosti povezana z viš-
jimi dosežki učencev (povprečni korelacijski koeficient, ki meri povezanost
strinjanja s trditvami, zapisanimi v Tabeli 5a, pri čemer lestvice strinjanja s
trditvami 17, 18, 20, 23 in 24 zopet obratno vrednotimo, z dosežki učencev,
je R = 0,35). Z dosežki učencev je sicer najbolj povezana stopnja strinjanja s
trditvijo 17 (R = 0,43), kar pomeni, da ima ravno primerjava učenčevih last-
nih sposobnosti s sposobnostmi njegovih sošolcev največji vpliv na njegove
dosežke v primerjavi z ostali trditvami iz Tabele 5a.
41
za poučevanje. Način dela pri pouku ima na zaupanje učencev v lastne
matematične sposobnosti večji ali manjši vpliv, učitelj lahko na primer s
prilagajanjem poučevanja in nalog sposobnostim učenca pozitivno vpli-
va na njegovo samopodobo. Razvijanje zaupanja v lastne (matematične)
sposobnosti je sicer tudi eden izmed splošnih ciljev, zapisanih v učnem
načrtu za matematiko, hkrati pa se povezuje z učenčevo lastno zaznavo
motiviranosti za matematiko. Znano je, da so učenci, ki so bolj intrin-
zično motivirani, bolj usmerjeni k miselni naravnanosti k rasti (Dweck,
2007), kar pomeni, da se zavedajo, da njihov lasten trud vpliva na njihov
uspeh
V Tabeli 5a prikazujemo deleže učencev in njihove dosežke glede
na stopnje strinjanja s trditvami, vezanimi na njihovo zaupanje v lastne
matematične sposobnosti. V Tabeli 5b pa predstavljamo povezavo ravni
zaupanja učencev v lastne matematične sposobnosti z njihovimi dosežki.
Visoka raven zaupanja v lastne matematične sposobnosti pomeni visoko
stopnjo strinjanja v povprečju s petimi od devetih trditev, zapisanih v
Tabeli 5a, in strinjanje s preostalimi štirimi trditvami, pri čemer pri trdit-
vah 17, 18, 20, 23 in 24 upoštevamo obratno lestvico (npr. »zelo se strin-
jam« v teh primerih zamenjamo s »sploh se ne strinjam«). Nizka raven
zaupanja pomeni nestrinjanje v povprečju s petimi in strinjanje s preostal-
imi štirimi trditvami, pri čemer prav tako upoštevamo obratno lestvico za
že navedene trditve. Ostale možnosti pomenijo srednjo raven zaupanja v
lastne matematične sposobnosti. Obratne lestvice trditev 17, 18, 20, 23 in
24 v Tabeli 5a niso upoštevane.
Iz Tabele 5b je razvidno, da visoko raven zaupanja v lastne matem-
atične sposobnosti izraža skoraj tretjina četrtošolcev, za več kot petino pa
je ta stopnja zaupanja nizka. Na podlagi rezultatov, zapisanih v Tabeli 5a,
ugotavljamo, da je višja raven zaupanja v lastne sposobnosti povezana z viš-
jimi dosežki učencev (povprečni korelacijski koeficient, ki meri povezanost
strinjanja s trditvami, zapisanimi v Tabeli 5a, pri čemer lestvice strinjanja s
trditvami 17, 18, 20, 23 in 24 zopet obratno vrednotimo, z dosežki učencev,
je R = 0,35). Z dosežki učencev je sicer najbolj povezana stopnja strinjanja s
trditvijo 17 (R = 0,43), kar pomeni, da ima ravno primerjava učenčevih last-
nih sposobnosti s sposobnostmi njegovih sošolcev največji vpliv na njegove
dosežke v primerjavi z ostali trditvami iz Tabele 5a.
41
