Page 51 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 51
podgoršek, j. ferme, a. lipovec ■ vpliv situacijskih in motivacijskih dejavnikov ...
ugotovili, da učitelji slabšim učencem ponujajo več interakcije z računal-
nikom, saj menijo, da lahko preko računalnika dobijo bolj osebne in nep-
osredne povratne informacije.
Tudi pogostost in obseg domačih nalog pri pouku matematike kaže
na način učiteljevega poučevanja. Večina učiteljev daje učencem domače
naloge vsaj trikrat tedensko, ti pa naj bi za opravljanje ene domače naloge
porabili večinoma nekje od 16 do 30 minut. Najvišje dosežke v raziskavi
TIMSS dosegajo tisti slovenski četrtošolci, ki dobivajo naloge vsak dan.
Rezultati so v skladu s spoznanji mednarodnih raziskav o domačih na-
logah pri matematiki (Fan et al., 2017) in potrjujejo usmeritve slovenskega
učnega načrta, ki pri matematiki poudarja pomembnost redne, a časovno
kratke domače naloge.
Tudi učenčevo zaznavanje zavzetosti poučevanja učitelja je v pozi-
tivni povezavi z učenčevimi dosežki v raziskavi TIMSS. Malce več kot
polovica četrtošolcev v Sloveniji sicer zaznava učiteljevo zavzetost, vendar
pa je ta delež pod mednarodnim povprečjem. Zato predlagamo, da učitel-
je motiviramo in spodbujamo k večji zavzetosti poučevanja. Poleg motivi-
ranja bi bilo treba poskrbeti za dodatna usposabljanja na področju peda-
goško-vsebinskega znanja in s tem dvigniti strokovno kompetenco učitelja
matematike v 4. razredu.
Z ustreznim učiteljevim vedenjem lahko spodbudimo učenčevo
zaupanje v lastne sposobnosti. Pretekle raziskave TIMSS (2003, 2007 in
2011) potrjujejo, da so stopnje zaupanja v lastne matematične sposobnos-
ti in dosežki učencev po svetu pozitivno povezani (Mullis et al., 2004;
Mullis et al., 2008; Mullis et al., 2012), s čimer se skladajo tudi podatki tre-
nutno aktualne raziskave TIMSS. Pozitivno zvezo med učenčevim zau-
panjem v lastne sposobnosti in uspehom potrjujejo tudi druge raziskave
(npr. Valentine et al. 2004). Marentič Požarnik (2003) sicer navaja, da sta
mnenje o lastnih sposobnostih in učenčev učni uspeh tesno povezana nek-
je od 4. razreda dalje, mlajši učenci pa naj bi imeli o svojih sposobnostih
podobno, pozitivno mnenje, kar je le delno skladno z našimi ugotovit-
vami, saj nizko raven zaupanja v svoje sposobnosti izraža več kot petina
četrtošolcev. Za izboljšanje stanja je smiselno učitelje spodbuditi k oblik-
ovanju spodbudnega, pozitivnega in varnega učenčevega okolja v razredu,
k zastavljanju jasnih pričakovanj in dajanju možnosti učencem za od-
ločanje ter prevzemanje odgovornosti.
Zaključek
Slovenija se je na lestvici dosežkov četrtošolcev pri matematiki uvrstila
ravno na sredino, saj je med devetinštiridesetimi državami zasedla petin-
dvajseto mesto. Povprečni dosežek slovenskih četrtošolcev je za 20 točk
49
ugotovili, da učitelji slabšim učencem ponujajo več interakcije z računal-
nikom, saj menijo, da lahko preko računalnika dobijo bolj osebne in nep-
osredne povratne informacije.
Tudi pogostost in obseg domačih nalog pri pouku matematike kaže
na način učiteljevega poučevanja. Večina učiteljev daje učencem domače
naloge vsaj trikrat tedensko, ti pa naj bi za opravljanje ene domače naloge
porabili večinoma nekje od 16 do 30 minut. Najvišje dosežke v raziskavi
TIMSS dosegajo tisti slovenski četrtošolci, ki dobivajo naloge vsak dan.
Rezultati so v skladu s spoznanji mednarodnih raziskav o domačih na-
logah pri matematiki (Fan et al., 2017) in potrjujejo usmeritve slovenskega
učnega načrta, ki pri matematiki poudarja pomembnost redne, a časovno
kratke domače naloge.
Tudi učenčevo zaznavanje zavzetosti poučevanja učitelja je v pozi-
tivni povezavi z učenčevimi dosežki v raziskavi TIMSS. Malce več kot
polovica četrtošolcev v Sloveniji sicer zaznava učiteljevo zavzetost, vendar
pa je ta delež pod mednarodnim povprečjem. Zato predlagamo, da učitel-
je motiviramo in spodbujamo k večji zavzetosti poučevanja. Poleg motivi-
ranja bi bilo treba poskrbeti za dodatna usposabljanja na področju peda-
goško-vsebinskega znanja in s tem dvigniti strokovno kompetenco učitelja
matematike v 4. razredu.
Z ustreznim učiteljevim vedenjem lahko spodbudimo učenčevo
zaupanje v lastne sposobnosti. Pretekle raziskave TIMSS (2003, 2007 in
2011) potrjujejo, da so stopnje zaupanja v lastne matematične sposobnos-
ti in dosežki učencev po svetu pozitivno povezani (Mullis et al., 2004;
Mullis et al., 2008; Mullis et al., 2012), s čimer se skladajo tudi podatki tre-
nutno aktualne raziskave TIMSS. Pozitivno zvezo med učenčevim zau-
panjem v lastne sposobnosti in uspehom potrjujejo tudi druge raziskave
(npr. Valentine et al. 2004). Marentič Požarnik (2003) sicer navaja, da sta
mnenje o lastnih sposobnostih in učenčev učni uspeh tesno povezana nek-
je od 4. razreda dalje, mlajši učenci pa naj bi imeli o svojih sposobnostih
podobno, pozitivno mnenje, kar je le delno skladno z našimi ugotovit-
vami, saj nizko raven zaupanja v svoje sposobnosti izraža več kot petina
četrtošolcev. Za izboljšanje stanja je smiselno učitelje spodbuditi k oblik-
ovanju spodbudnega, pozitivnega in varnega učenčevega okolja v razredu,
k zastavljanju jasnih pričakovanj in dajanju možnosti učencem za od-
ločanje ter prevzemanje odgovornosti.
Zaključek
Slovenija se je na lestvici dosežkov četrtošolcev pri matematiki uvrstila
ravno na sredino, saj je med devetinštiridesetimi državami zasedla petin-
dvajseto mesto. Povprečni dosežek slovenskih četrtošolcev je za 20 točk
49
