Page 47 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 47
podgoršek, j. ferme, a. lipovec ■ vpliv situacijskih in motivacijskih dejavnikov ...
Tabela 6b: Deleži učencev in njihovi dosežki v raziskavi TIMSS glede
na raven zaznavanja zavzetosti učiteljevega poučevanja.
Raven zaznavanja zavzetosti poučevanja % Povp. dosežek
učiteljev
Visoka 58 (1,4) 521 (2,3)
Srednja 37 (1,1) 522 (2,3)
Nizka 5 (0,7) 503 (6,2)
Ugotavljamo, da večina četrtošolcev zaznava visoko zavzetost učitel-
jev za poučevanje matematike. Slednje je povezano tudi z boljšimi dosežki
učencev v raziskavi TIMSS (povprečen korelacijski koeficient stopenj
strinjanja s trditvami, navedenimi v Tabeli 6a, in dosežki učencev je
R=0,03), vendar izrazito nadpovprečnih rezultatov tudi visoka stopnja
zaznavanja učiteljeve zavzetosti v primerjavi s srednjo stopnjo zavzetosti
ne zagotavlja. V primerjavi z raziskavo TIMSS 2011 (Mullis et al., 2012) se
je delež učencev, ki izražajo visoko raven učiteljeve zavzetosti za poučevan-
je, povečal za kar 10 %, delež tistih, ki zaznavajo nizko raven možnosti vkl-
jučevanja v pouk, pa ostaja enak.
Primerjava slovenskih rezultatov z rezultati nekaterih
drugih držav
V nadaljevanju predstavljamo primerjavo slovenskih in tujih rezultatov
(Singapur, Norveška, Finska, Madžarska, Španija in Turčija) glede na
nekatere zaznane značilnosti pouka, ki smo jih v dosedanjih tabelah pred-
stavili na slovenskih rezultatih.
Postavke, ki smo jih preučevali:
– redna (vsakodnevna ali skoraj vsakodnevna) uporaba metode razlage
pri obravnavi nove matematične snovi (Trditev 1);
– dostopnost do računalnika pri pouku matematike (Tabela 3);
– pogostost domačih nalog pri pouku matematike (Tabela 4);
– raven zaupanja v lastne matematične sposobnosti (Tabela 5b);
– raven zaznavanja zavzetosti poučevanja učiteljev (Tabela 6b).
Deleži učiteljev, ki vsako ali skoraj vsako učno uro uporabljajo meto-
do razlage pri obravnavi nove učne vsebine, so glede na zgoraj navedene
države zelo različni. V Sloveniji je ta delež 49,9 %, v nekaterih državah
je precej višji (nad 90 % v Turčiji), v drugih pa precej nižji (okoli 34 %
v Singapurju in na Norveškem). Rezultati iz vseh primerjanih držav pa
kažejo, da redno izvajanje metode razlage pri obravnavi nove učne vsebine
implicira povprečne ali celo podpovprečne rezultate.
45
Tabela 6b: Deleži učencev in njihovi dosežki v raziskavi TIMSS glede
na raven zaznavanja zavzetosti učiteljevega poučevanja.
Raven zaznavanja zavzetosti poučevanja % Povp. dosežek
učiteljev
Visoka 58 (1,4) 521 (2,3)
Srednja 37 (1,1) 522 (2,3)
Nizka 5 (0,7) 503 (6,2)
Ugotavljamo, da večina četrtošolcev zaznava visoko zavzetost učitel-
jev za poučevanje matematike. Slednje je povezano tudi z boljšimi dosežki
učencev v raziskavi TIMSS (povprečen korelacijski koeficient stopenj
strinjanja s trditvami, navedenimi v Tabeli 6a, in dosežki učencev je
R=0,03), vendar izrazito nadpovprečnih rezultatov tudi visoka stopnja
zaznavanja učiteljeve zavzetosti v primerjavi s srednjo stopnjo zavzetosti
ne zagotavlja. V primerjavi z raziskavo TIMSS 2011 (Mullis et al., 2012) se
je delež učencev, ki izražajo visoko raven učiteljeve zavzetosti za poučevan-
je, povečal za kar 10 %, delež tistih, ki zaznavajo nizko raven možnosti vkl-
jučevanja v pouk, pa ostaja enak.
Primerjava slovenskih rezultatov z rezultati nekaterih
drugih držav
V nadaljevanju predstavljamo primerjavo slovenskih in tujih rezultatov
(Singapur, Norveška, Finska, Madžarska, Španija in Turčija) glede na
nekatere zaznane značilnosti pouka, ki smo jih v dosedanjih tabelah pred-
stavili na slovenskih rezultatih.
Postavke, ki smo jih preučevali:
– redna (vsakodnevna ali skoraj vsakodnevna) uporaba metode razlage
pri obravnavi nove matematične snovi (Trditev 1);
– dostopnost do računalnika pri pouku matematike (Tabela 3);
– pogostost domačih nalog pri pouku matematike (Tabela 4);
– raven zaupanja v lastne matematične sposobnosti (Tabela 5b);
– raven zaznavanja zavzetosti poučevanja učiteljev (Tabela 6b).
Deleži učiteljev, ki vsako ali skoraj vsako učno uro uporabljajo meto-
do razlage pri obravnavi nove učne vsebine, so glede na zgoraj navedene
države zelo različni. V Sloveniji je ta delež 49,9 %, v nekaterih državah
je precej višji (nad 90 % v Turčiji), v drugih pa precej nižji (okoli 34 %
v Singapurju in na Norveškem). Rezultati iz vseh primerjanih držav pa
kažejo, da redno izvajanje metode razlage pri obravnavi nove učne vsebine
implicira povprečne ali celo podpovprečne rezultate.
45
