Page 52 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 52
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
višji od mednarodnega povprečja, v primerjavi s preteklimi raziskavami
TIMSS pa se povišuje. Dosežek četrtošolcev redno zaostaja za dosežki
slovenskih osmošolcev in maturantov. Kljub navedenim pozitivnim
trendom dosežkov slovenskih četrtošolcev v znanju matematike zato še
vedno zaznavamo načine, preko katerih lahko te dosežke dodatno iz-
boljšamo ter pripomoremo k izboljšanju kakovosti pouka. Izboljšave so
možne tako na sistemskem kot na kurikularnem nivoju. Japelj Pavešić in
Svetlik (2016) navajata, da je obseg časa, ki je namenjen pouku matem-
atike slovenskih četrtošolcev, pod mednarodnim povprečjem in da je
po poročanju učiteljev imelo le 64 % četrtošolcev priložnost za učen-
je celotne snovi, ki jo zajema raziskava v času raziskave. Razen časa so
možne izboljšave tudi na kurikularnem področju (Slovenija npr. izrazi-
to zaostaja pri vpeljevanju decimalnih številk). Izboljšave pa so možne
tudi na nivoju izvedbe pouka. Zmanjševanje deleža metode razlage, up-
oraba kognitivnih metod poučevanja (predvsem upoštevanje predznanja
in povezovanja z vsakdanjim življenjem učencev), občasna uporaba žep-
nih računal ali računalnikov ter redne, a časovno kratke domače naloge
so nekateri izmed predlaganih načinov, ki, sodeč po rezultatih naše ra-
ziskave, izboljšujejo matematične dosežke četrtošolcev. Navedeno neka-
teri slovenski učitelji pravzaprav že počno, za druge pa se v tem skrivajo
odprte priložnosti za izboljšanje kakovosti pouka in s tem tudi izboljšan-
je učnih dosežkov njihovih učencev.
Z vidika zaznavanja pouka s strani učencev izstopata predvsem krepi-
tev zaupanja učencev v lastne sposobnosti, ki nekoliko upada v preteklih
letih, ter večja zavzetost poučevanja učiteljev. Glede na raven zaupanja v
lastne matematične sposobnosti je Slovenija na spodnji polovici mednar-
odne lestvice. Menimo, da bi bilo treba zaradi večjega vpliva na dosežke
učencev okrepiti raven zaupanja v učenčeve lastne matematične sposob-
nosti in v ta namen učni proces oblikovati na način, ki bi to spodbujal.
Poudarjamo pa, da je treba krepiti zaupanje v lastne matematične spos-
obnosti, izhajajoč iz realne ravni sposobnosti učencev in ne s spuščan-
jem kriterijev zahtevnosti. Po indeksu zaznavanja zavzetosti poučevan-
ja učiteljev četrtošolcev sodi Slovenija skoraj na rep mednarodne lestvice.
Učenčevo zaznavanje zavzetosti učitelja za pouk nakazuje, da bi do dvi-
ga matematičnih dosežkov lahko prišlo, če bi učitelji učence bolj aktivno
vključevali v pouk, in sicer bi bilo treba večkrat pričakovati od učencev,
da pokažejo, kaj so se naučili, dodatno pa bi morale biti povratne infor-
macije učitelja bolj jasne. Za te strategije pa bi bilo treba dvigniti matem-
atično znanje za poučevanje pri učiteljih razrednega pouka. Predlagamo,
da se posebna pozornost posveti usposabljanju učiteljev razrednega pou-
ka s področja matematike ter da se programi profesionalnega razvoja
50
višji od mednarodnega povprečja, v primerjavi s preteklimi raziskavami
TIMSS pa se povišuje. Dosežek četrtošolcev redno zaostaja za dosežki
slovenskih osmošolcev in maturantov. Kljub navedenim pozitivnim
trendom dosežkov slovenskih četrtošolcev v znanju matematike zato še
vedno zaznavamo načine, preko katerih lahko te dosežke dodatno iz-
boljšamo ter pripomoremo k izboljšanju kakovosti pouka. Izboljšave so
možne tako na sistemskem kot na kurikularnem nivoju. Japelj Pavešić in
Svetlik (2016) navajata, da je obseg časa, ki je namenjen pouku matem-
atike slovenskih četrtošolcev, pod mednarodnim povprečjem in da je
po poročanju učiteljev imelo le 64 % četrtošolcev priložnost za učen-
je celotne snovi, ki jo zajema raziskava v času raziskave. Razen časa so
možne izboljšave tudi na kurikularnem področju (Slovenija npr. izrazi-
to zaostaja pri vpeljevanju decimalnih številk). Izboljšave pa so možne
tudi na nivoju izvedbe pouka. Zmanjševanje deleža metode razlage, up-
oraba kognitivnih metod poučevanja (predvsem upoštevanje predznanja
in povezovanja z vsakdanjim življenjem učencev), občasna uporaba žep-
nih računal ali računalnikov ter redne, a časovno kratke domače naloge
so nekateri izmed predlaganih načinov, ki, sodeč po rezultatih naše ra-
ziskave, izboljšujejo matematične dosežke četrtošolcev. Navedeno neka-
teri slovenski učitelji pravzaprav že počno, za druge pa se v tem skrivajo
odprte priložnosti za izboljšanje kakovosti pouka in s tem tudi izboljšan-
je učnih dosežkov njihovih učencev.
Z vidika zaznavanja pouka s strani učencev izstopata predvsem krepi-
tev zaupanja učencev v lastne sposobnosti, ki nekoliko upada v preteklih
letih, ter večja zavzetost poučevanja učiteljev. Glede na raven zaupanja v
lastne matematične sposobnosti je Slovenija na spodnji polovici mednar-
odne lestvice. Menimo, da bi bilo treba zaradi večjega vpliva na dosežke
učencev okrepiti raven zaupanja v učenčeve lastne matematične sposob-
nosti in v ta namen učni proces oblikovati na način, ki bi to spodbujal.
Poudarjamo pa, da je treba krepiti zaupanje v lastne matematične spos-
obnosti, izhajajoč iz realne ravni sposobnosti učencev in ne s spuščan-
jem kriterijev zahtevnosti. Po indeksu zaznavanja zavzetosti poučevan-
ja učiteljev četrtošolcev sodi Slovenija skoraj na rep mednarodne lestvice.
Učenčevo zaznavanje zavzetosti učitelja za pouk nakazuje, da bi do dvi-
ga matematičnih dosežkov lahko prišlo, če bi učitelji učence bolj aktivno
vključevali v pouk, in sicer bi bilo treba večkrat pričakovati od učencev,
da pokažejo, kaj so se naučili, dodatno pa bi morale biti povratne infor-
macije učitelja bolj jasne. Za te strategije pa bi bilo treba dvigniti matem-
atično znanje za poučevanje pri učiteljih razrednega pouka. Predlagamo,
da se posebna pozornost posveti usposabljanju učiteljev razrednega pou-
ka s področja matematike ter da se programi profesionalnega razvoja
50
