Page 35 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 35
podgoršek, j. ferme, a. lipovec ■ vpliv situacijskih in motivacijskih dejavnikov ...
učitelji razrednega pouka prenizko, da bi lahko zagotavljalo kakovostno
poučevanje. Ob tem se učitelji razrednega pouka preveč osredotočajo na
splošno pedagoške vidike pouka matematike in premalo na matematično
specifične vidike (Lipovec, Podgoršek, Antolin Drešar, 2013). Priložnosti
za izboljšanje se kažejo tudi na področju spreminjanja stališč in prepričanj
o matematiki, ki jih imajo slovenski učitelji razrednega pouka (Lipovec in
Antolin Drešar, 2014).
Poleg naštetega pa je tudi motivacija učencev zagotovo vidik, ki na
omenjene dejavnike posredno vpliva. Motivacija je namreč ključna za
doseganje učenčevih dosežkov, saj spodbuja učenje. Ryan in Deci (2000)
podajata opredelitev motivacije, ki pravi, da je motivacija dejavnik, ki
sproži v učencu, da začne v šolskem kontekstu početi določeno stvar, ki
je povezana z njegovim osebnim zadovoljstvom. Teorija samodoločanja
(Deci in Ryan, 1985) opiše kontinuum motivacije med poloma intrinzične
in ekstrinzične motivacije, kjer je intrinzična motivacija povezana z de-
jansko posameznikovo željo in užitkom ob določenem početju, medtem
ko je ekstrinzična motivacija povezana z izidi, ki so posledica določene-
ga početja.
V prispevku nas bo zato zanimalo, kakšen vpliv imajo na dosežke
četrtošolcev pri matematiki nekateri dejavniki iz vprašalnikov, ki so jih
izpolnjevali učitelji in učenci. Vprašalniki so zajemali tako situacijske (npr.
tradicionalni in inovativni načini izvajanja učnega procesa) kot motivaci-
jske dejavnike (npr. učenčeva zaznana učna samoučinkovitost). Predvsem
smo želeli preučiti, kako bi lahko s spremembami v načinu pouka, kot ga
opisujejo učitelji in kot ga zaznavajo učenci, pripomogli k boljšim rezulta-
tov četrtošolcev v raziskavi TIMSS in hkrati k bolj kakovostnemu pouku
v slovenskih osnovnih šolah.
Metodologija
Podatke, ki se na to raziskavo nanašajo, smo pridobili na spletni strani
http://timss2015.org. V raziskavi je sodelovalo 4464 četrtošolcev in 256
učiteljev v 4. razredu. Japelj Pavešić in Svetlik (2016) ugotavljata, da je veči-
na udeležencev v naši raziskavi končala program razrednega pouka, ima v
povprečju več let delovnih izkušenj, kot je mednarodno povprečje, in se
v primerjavi z mednarodnim povprečjem manj vseživljenjsko izobražuje.
V prvem delu smo uporabili podatke o dosežkih slovenskih četrtošol-
cev pri matematiki, njihove odgovore na vprašanja, povezana s poukom
matematike in njihovim zaupanjem v lastne matematične sposobnosti, ter
odgovore učiteljev na vprašanja glede izvajanja učnega procesa. V drugem
delu pa smo tem podatkom dodali analogne podatke, ki so se nanašali na
učence in učitelje iz nekaterih drugih držav (Singapur, Norveška, Finska,
33
učitelji razrednega pouka prenizko, da bi lahko zagotavljalo kakovostno
poučevanje. Ob tem se učitelji razrednega pouka preveč osredotočajo na
splošno pedagoške vidike pouka matematike in premalo na matematično
specifične vidike (Lipovec, Podgoršek, Antolin Drešar, 2013). Priložnosti
za izboljšanje se kažejo tudi na področju spreminjanja stališč in prepričanj
o matematiki, ki jih imajo slovenski učitelji razrednega pouka (Lipovec in
Antolin Drešar, 2014).
Poleg naštetega pa je tudi motivacija učencev zagotovo vidik, ki na
omenjene dejavnike posredno vpliva. Motivacija je namreč ključna za
doseganje učenčevih dosežkov, saj spodbuja učenje. Ryan in Deci (2000)
podajata opredelitev motivacije, ki pravi, da je motivacija dejavnik, ki
sproži v učencu, da začne v šolskem kontekstu početi določeno stvar, ki
je povezana z njegovim osebnim zadovoljstvom. Teorija samodoločanja
(Deci in Ryan, 1985) opiše kontinuum motivacije med poloma intrinzične
in ekstrinzične motivacije, kjer je intrinzična motivacija povezana z de-
jansko posameznikovo željo in užitkom ob določenem početju, medtem
ko je ekstrinzična motivacija povezana z izidi, ki so posledica določene-
ga početja.
V prispevku nas bo zato zanimalo, kakšen vpliv imajo na dosežke
četrtošolcev pri matematiki nekateri dejavniki iz vprašalnikov, ki so jih
izpolnjevali učitelji in učenci. Vprašalniki so zajemali tako situacijske (npr.
tradicionalni in inovativni načini izvajanja učnega procesa) kot motivaci-
jske dejavnike (npr. učenčeva zaznana učna samoučinkovitost). Predvsem
smo želeli preučiti, kako bi lahko s spremembami v načinu pouka, kot ga
opisujejo učitelji in kot ga zaznavajo učenci, pripomogli k boljšim rezulta-
tov četrtošolcev v raziskavi TIMSS in hkrati k bolj kakovostnemu pouku
v slovenskih osnovnih šolah.
Metodologija
Podatke, ki se na to raziskavo nanašajo, smo pridobili na spletni strani
http://timss2015.org. V raziskavi je sodelovalo 4464 četrtošolcev in 256
učiteljev v 4. razredu. Japelj Pavešić in Svetlik (2016) ugotavljata, da je veči-
na udeležencev v naši raziskavi končala program razrednega pouka, ima v
povprečju več let delovnih izkušenj, kot je mednarodno povprečje, in se
v primerjavi z mednarodnim povprečjem manj vseživljenjsko izobražuje.
V prvem delu smo uporabili podatke o dosežkih slovenskih četrtošol-
cev pri matematiki, njihove odgovore na vprašanja, povezana s poukom
matematike in njihovim zaupanjem v lastne matematične sposobnosti, ter
odgovore učiteljev na vprašanja glede izvajanja učnega procesa. V drugem
delu pa smo tem podatkom dodali analogne podatke, ki so se nanašali na
učence in učitelje iz nekaterih drugih držav (Singapur, Norveška, Finska,
33
