Page 34 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 34
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
neodvisnih raziskav v obdobju 1988–2014 in ugotavlja, da prožnejše, bolj
inovativne metode poučevanja (npr. raziskovalno ali sodelovalno učen-
je), ki sledijo pristopu sodelovanja, pozitivno vplivajo tako na motivaci-
jo kot na dosežke učencev pri matematiki. Zaradi navedenega smo se pri
odgovorih učiteljev posebej osredotočili na odzive, ki so značilni za enega
izmed predstavljenih modelov (npr. razlaga, vključevanje predhodnih iz-
kušenj, razredna diskusija).
Drug pomemben dejavnik šolskega okolja je sodelovanje z domačim
okoljem. Pred kratkim je v slovenskem šolskem prostoru močno odme-
vala razprava o domačih nalogah. Še vedno velja za najbolj pregledno raz
iskavo s tega področja meta raziskava, ki jo je leta 2006 opravil ameriški
psiholog Cooper s sodelavci (Cooper et al., 2006). Za učence razredne
stopnje ni bilo moč najti povezave med opravljanjem domače naloge in
učnimi dosežki. Navedenih je več interpretacij, ki bi lahko pojasnile to
ugotovitev. Omenja se možnost drugačnih ciljev domače naloge v nižjih
razredih (npr. pridobivanje učnih navad) in vpliv respondentov (za mlaj
še učence so večinoma odgovarjali starši). Raziskava je zajela domače na-
loge pri različnih šolskih predmetih. Ker menimo, da je vloga domače na-
loge pri matematiki nekoliko drugačna kot pri drugih predmetih, smo se
odločili, da preverimo tudi, ali ima domača naloga vpliv na matematične
dosežke slovenskih četrtošolcev.
Tretji, a verjetno najpomembnejši dejavnik je kompetentnost učitel-
ja, ki se po eni strani kaže skozi načine poučevanja, po drugi strani pa skozi
njegovo vsebinsko strokovno usposobljenost. Leta 1986 je Shulman vpeljal
izraz pedagoško znanje vsebine. Gre za amalgam pedagoških in predmet-
nih znanj učitelja. Ta znanja učitelju omogočijo, da s pomočjo splošnih pe
dagoških znanj ekspertno znanje predmeta preoblikuje tako, da ga bodo
učenci lahko doumeli. Gre torej za znanja, potrebna za »didaktično trans-
formacijo oziroma transpozicijo znanstvenih vsebin« (Strmčnik, 2003:
str. 121). Izhajajoč iz Shulmanovega modela znanja so v začetku tega sto-
letja na osnovi opazovanja in analize poučevanja matematike vpeljali po-
jem matematično znanje za poučevanje. Ugotovljeno je bilo, da so dosežki
učencev povezani z učiteljevim matematičnim znanjem za poučevanje in
da se učiteljev vpliv na dosežke učencev nalaga ter da je primanjkljaje kas-
neje, tudi s sposobnejšim učiteljem, težko nadomestiti (Hill, Rowan in
Ball, 2005). V Sloveniji matematiko v 4. razredu poučujejo učitelji razred-
nega pouka, ki so izobraževani za poučevanje vseh predmetov. Nekatere
domače raziskave kažejo primanjkljaje slovenskih učiteljev razredne-
ga pouka na področju učiteljevega matematičnega znanja za poučevan-
je. Lipovec, Bezgovšek Vodušek in Antolin Drešar (2016) npr. ugotavlja-
jo, da je poznavanje osnovnih geometrijskih konceptov med prihodnjimi
32
neodvisnih raziskav v obdobju 1988–2014 in ugotavlja, da prožnejše, bolj
inovativne metode poučevanja (npr. raziskovalno ali sodelovalno učen-
je), ki sledijo pristopu sodelovanja, pozitivno vplivajo tako na motivaci-
jo kot na dosežke učencev pri matematiki. Zaradi navedenega smo se pri
odgovorih učiteljev posebej osredotočili na odzive, ki so značilni za enega
izmed predstavljenih modelov (npr. razlaga, vključevanje predhodnih iz-
kušenj, razredna diskusija).
Drug pomemben dejavnik šolskega okolja je sodelovanje z domačim
okoljem. Pred kratkim je v slovenskem šolskem prostoru močno odme-
vala razprava o domačih nalogah. Še vedno velja za najbolj pregledno raz
iskavo s tega področja meta raziskava, ki jo je leta 2006 opravil ameriški
psiholog Cooper s sodelavci (Cooper et al., 2006). Za učence razredne
stopnje ni bilo moč najti povezave med opravljanjem domače naloge in
učnimi dosežki. Navedenih je več interpretacij, ki bi lahko pojasnile to
ugotovitev. Omenja se možnost drugačnih ciljev domače naloge v nižjih
razredih (npr. pridobivanje učnih navad) in vpliv respondentov (za mlaj
še učence so večinoma odgovarjali starši). Raziskava je zajela domače na-
loge pri različnih šolskih predmetih. Ker menimo, da je vloga domače na-
loge pri matematiki nekoliko drugačna kot pri drugih predmetih, smo se
odločili, da preverimo tudi, ali ima domača naloga vpliv na matematične
dosežke slovenskih četrtošolcev.
Tretji, a verjetno najpomembnejši dejavnik je kompetentnost učitel-
ja, ki se po eni strani kaže skozi načine poučevanja, po drugi strani pa skozi
njegovo vsebinsko strokovno usposobljenost. Leta 1986 je Shulman vpeljal
izraz pedagoško znanje vsebine. Gre za amalgam pedagoških in predmet-
nih znanj učitelja. Ta znanja učitelju omogočijo, da s pomočjo splošnih pe
dagoških znanj ekspertno znanje predmeta preoblikuje tako, da ga bodo
učenci lahko doumeli. Gre torej za znanja, potrebna za »didaktično trans-
formacijo oziroma transpozicijo znanstvenih vsebin« (Strmčnik, 2003:
str. 121). Izhajajoč iz Shulmanovega modela znanja so v začetku tega sto-
letja na osnovi opazovanja in analize poučevanja matematike vpeljali po-
jem matematično znanje za poučevanje. Ugotovljeno je bilo, da so dosežki
učencev povezani z učiteljevim matematičnim znanjem za poučevanje in
da se učiteljev vpliv na dosežke učencev nalaga ter da je primanjkljaje kas-
neje, tudi s sposobnejšim učiteljem, težko nadomestiti (Hill, Rowan in
Ball, 2005). V Sloveniji matematiko v 4. razredu poučujejo učitelji razred-
nega pouka, ki so izobraževani za poučevanje vseh predmetov. Nekatere
domače raziskave kažejo primanjkljaje slovenskih učiteljev razredne-
ga pouka na področju učiteljevega matematičnega znanja za poučevan-
je. Lipovec, Bezgovšek Vodušek in Antolin Drešar (2016) npr. ugotavlja-
jo, da je poznavanje osnovnih geometrijskih konceptov med prihodnjimi
32
