Page 30 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 30
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
z vprašalniki za ciljne skupine udeležencev. Objavljene so mednarodne
primerjave znanja med skupinami učencev z različnimi karakteristikami
(npr. glede na stališča do znanja, po spolu), ki se učijo v različnih oko-
liščinah (npr. glede na učne pristope učiteljev, z različno podporo doma).
TIMSS je edina raziskava na svetu, ki omogoča analizo povezav sistem-
skih, šolskih in učnih dejavnikov ter stališč učiteljev in učencev z znanjem
matematike in naravoslovja učencev. Študij kateregakoli dejavnika, izmer-
jenega v TIMSS, je mogoče opazovati skozi njegovo povezavo z znanjem.
TIMSS je trenutno tudi edina študija, ki obenem preverja značilnosti naj-
višjega znanja matematike in naravoslovja (akademskega znanja) in razlo-
ge za njegovo doseganje v vsaki državi oziroma v sodelujočem izobraževal-
nem sistemu ter spodbuja široko doseganje več kot minimalnega znanja v
populaciji (omogoča podrobno raziskovanje visokih dosežkov in akadem-
skega (tudi teoretičnega) znanja). Raziskava temelji na izjemni pomemb-
nosti znanja matematike in naravoslovja (področje STEM) za uspešen
gospodarski in družbeni razvoj držav. Opisi doseženih znanj vsakega mej-
nika služijo državam oziroma šolskim sistemom za usmerjanje svojega ku-
rikula, da bi omogočil tako doseganje najvišjih znanj, kot povečal delež
otrok, ki dosegajo/presegajo najnižje stopnje znanja. TIMSS je namenjen
zbiranju informacij v državi za izboljšanje njenega izobraževanja na osno-
vi akademskega študija izsledkov. Mednarodna poročila in primerjave so
namenjene učenju o uspešnosti praks v drugih državah, vendar TIMSS
zagovarja kritično presojo izsledkov in stalno opozarja na nevarnost pre-
hitrega kavzalnega sklepanja med dejavniki na osnovi neustreznih podat-
kov za vzročne analize. Zagovarja neprenosljivost posameznih praks med
različnimi izobraževalnimi sistemi/kulturami, brez natančnejšega upoš-
tevanja različnih kulturnih kontekstov. In v tem je realna vrednost same
raziskave.
Ravno zaradi zapisanega je nenavadno, da se moramo v letu 2017
sploh spraševati o skrbi šolske politike za neodvisno merjenje akademske-
ga znanja na področju matematike in naravoslovja oziroma na področju
STEM. Kontinuirana participacija v mednarodnih raziskavah znanja
(tudi v raziskavi TIMSS) omogoča spremljanje trendov (dosežkov), kar je
še posebej pomembno med kurikularnimi reformami (za evalvacijo pre-
teklih sprememb in ideje o popravkih v prihodnjih reformah). (Klemenčič,
2001: str. 293–294.) TIMSS je usmerjen v pridobivanje dodatnih podat-
kov za načrtovanje in izvajanje izobraževalne politike in prakse, na po-
datkih temelječe politike. Raziskava predstavlja neposreden vir uporab-
nih podatkov, ki jih sama država ne more zbrati (tudi taka znanja, ki jih
nacionalni preizkusi ne morejo zajeti, zbiranje stališč do posameznih uč-
nih strategij obsega tudi takšne, ki v posamezni državi morda še niso v
28
z vprašalniki za ciljne skupine udeležencev. Objavljene so mednarodne
primerjave znanja med skupinami učencev z različnimi karakteristikami
(npr. glede na stališča do znanja, po spolu), ki se učijo v različnih oko-
liščinah (npr. glede na učne pristope učiteljev, z različno podporo doma).
TIMSS je edina raziskava na svetu, ki omogoča analizo povezav sistem-
skih, šolskih in učnih dejavnikov ter stališč učiteljev in učencev z znanjem
matematike in naravoslovja učencev. Študij kateregakoli dejavnika, izmer-
jenega v TIMSS, je mogoče opazovati skozi njegovo povezavo z znanjem.
TIMSS je trenutno tudi edina študija, ki obenem preverja značilnosti naj-
višjega znanja matematike in naravoslovja (akademskega znanja) in razlo-
ge za njegovo doseganje v vsaki državi oziroma v sodelujočem izobraževal-
nem sistemu ter spodbuja široko doseganje več kot minimalnega znanja v
populaciji (omogoča podrobno raziskovanje visokih dosežkov in akadem-
skega (tudi teoretičnega) znanja). Raziskava temelji na izjemni pomemb-
nosti znanja matematike in naravoslovja (področje STEM) za uspešen
gospodarski in družbeni razvoj držav. Opisi doseženih znanj vsakega mej-
nika služijo državam oziroma šolskim sistemom za usmerjanje svojega ku-
rikula, da bi omogočil tako doseganje najvišjih znanj, kot povečal delež
otrok, ki dosegajo/presegajo najnižje stopnje znanja. TIMSS je namenjen
zbiranju informacij v državi za izboljšanje njenega izobraževanja na osno-
vi akademskega študija izsledkov. Mednarodna poročila in primerjave so
namenjene učenju o uspešnosti praks v drugih državah, vendar TIMSS
zagovarja kritično presojo izsledkov in stalno opozarja na nevarnost pre-
hitrega kavzalnega sklepanja med dejavniki na osnovi neustreznih podat-
kov za vzročne analize. Zagovarja neprenosljivost posameznih praks med
različnimi izobraževalnimi sistemi/kulturami, brez natančnejšega upoš-
tevanja različnih kulturnih kontekstov. In v tem je realna vrednost same
raziskave.
Ravno zaradi zapisanega je nenavadno, da se moramo v letu 2017
sploh spraševati o skrbi šolske politike za neodvisno merjenje akademske-
ga znanja na področju matematike in naravoslovja oziroma na področju
STEM. Kontinuirana participacija v mednarodnih raziskavah znanja
(tudi v raziskavi TIMSS) omogoča spremljanje trendov (dosežkov), kar je
še posebej pomembno med kurikularnimi reformami (za evalvacijo pre-
teklih sprememb in ideje o popravkih v prihodnjih reformah). (Klemenčič,
2001: str. 293–294.) TIMSS je usmerjen v pridobivanje dodatnih podat-
kov za načrtovanje in izvajanje izobraževalne politike in prakse, na po-
datkih temelječe politike. Raziskava predstavlja neposreden vir uporab-
nih podatkov, ki jih sama država ne more zbrati (tudi taka znanja, ki jih
nacionalni preizkusi ne morejo zajeti, zbiranje stališč do posameznih uč-
nih strategij obsega tudi takšne, ki v posamezni državi morda še niso v
28
