Page 31 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 31
e. klemenčič ■ akademsko znanje in timss ...
veljavi, in s tem omogoča razpravo o možnostih uvedbe svežih idej itd.). V
preteklosti smo na podlagi podatkov raziskave TIMSS že spreminjali ku-
rikul ali posamezne učne načrte. Leta 2010 je bila opravljena kvalitativna
analiza uporabnosti teh podatkov, ki je pokazala posredne in neposredne
»vplive« uporabe podatkov raziskave na šolske politike in šolsko prakso
(Klemenčič, 2011). Si torej še želimo, da naš šolski sistem napreduje in se
posodablja? Kako bomo to počeli, na podlagi katerih podatkov? Rednost
zbiranja podatkov namreč omogoča, da sodelujoče države oziroma šolski
sistemi na podlagi vnaprej določenega časovnega načrta sproti spremlja-
jo napredek pri doseganju temeljnih ciljev učenja in izobraževanja v svojih
sistemih. Izpustiti en cikel raziskave TIMSS pomeni, da Slovenija ne bo
imela mednarodno primerljivih podatkov vsaj 8 let (če se seveda vključi v
naslednji zajem podatkov), kar je za neodvisno evalvacijo šolskega sistema
veliko. Še posebej, če si priznamo, kako hitre so danes spremembe v druž-
bi. Kako daleč torej gleda slovenska šolska politika? Odgovor je na dlani.
Literatura
Banks, J. A. (1996). Multicultural Education, Transformative Knowledge,
and Action: Historical and Contemporary Perspectives. New York:
Teachers College.
Barle, A. in Bezenšek, J. (2006). Poglavja iz sociologije vzgoje in izobraževan-
ja: pregled sodobnih socioloških študij, perspektiv in konceptov. Koper:
Fakulteta za management.
Barle, A., Trunk-Širca, N. in Lesjak, D. (2008). Družba znanja: izzivi izo-
braževanja v 21. stoletju. Koper: Fakulteta za management.
Bradley, S. (2012). The Value of Theoretical And Practical Knowledge.
Dostop (11. 10. 2017): http://vanseodesign.com/whatever/
theoretical-practical-knowledge/.
Japelj Pavešić, B., Svetlik, K., Rožman, M. in Kozina, A. (2008).
Matematični dosežki Slovenije v raziskavi TIMSS 2007 : mednarodna
raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja, (TIMSS 2007).
Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Justin, J. (2012). Kurikulum in znanje – poglavje iz uporabne epistemologije.
Šolsko polje, letn. 23, št. 5/6, str. 11–35.
Kilpatrick, J. (b.l). The Development of Mathematics Education as an
Academic Field. Dostop (13. 11. 2017): http://citeseerx.ist.psu.edu/
viewdoc/download?doi=10.1.1.586.7306&rep=rep1&type=pdf.
Klemenčič, E. (2011). Mednarodne raziskave znanja, kurikularne politike in
globalno/lokalno znanje. Doktorska disertacija. Ljubljana: ISH.
29
veljavi, in s tem omogoča razpravo o možnostih uvedbe svežih idej itd.). V
preteklosti smo na podlagi podatkov raziskave TIMSS že spreminjali ku-
rikul ali posamezne učne načrte. Leta 2010 je bila opravljena kvalitativna
analiza uporabnosti teh podatkov, ki je pokazala posredne in neposredne
»vplive« uporabe podatkov raziskave na šolske politike in šolsko prakso
(Klemenčič, 2011). Si torej še želimo, da naš šolski sistem napreduje in se
posodablja? Kako bomo to počeli, na podlagi katerih podatkov? Rednost
zbiranja podatkov namreč omogoča, da sodelujoče države oziroma šolski
sistemi na podlagi vnaprej določenega časovnega načrta sproti spremlja-
jo napredek pri doseganju temeljnih ciljev učenja in izobraževanja v svojih
sistemih. Izpustiti en cikel raziskave TIMSS pomeni, da Slovenija ne bo
imela mednarodno primerljivih podatkov vsaj 8 let (če se seveda vključi v
naslednji zajem podatkov), kar je za neodvisno evalvacijo šolskega sistema
veliko. Še posebej, če si priznamo, kako hitre so danes spremembe v druž-
bi. Kako daleč torej gleda slovenska šolska politika? Odgovor je na dlani.
Literatura
Banks, J. A. (1996). Multicultural Education, Transformative Knowledge,
and Action: Historical and Contemporary Perspectives. New York:
Teachers College.
Barle, A. in Bezenšek, J. (2006). Poglavja iz sociologije vzgoje in izobraževan-
ja: pregled sodobnih socioloških študij, perspektiv in konceptov. Koper:
Fakulteta za management.
Barle, A., Trunk-Širca, N. in Lesjak, D. (2008). Družba znanja: izzivi izo-
braževanja v 21. stoletju. Koper: Fakulteta za management.
Bradley, S. (2012). The Value of Theoretical And Practical Knowledge.
Dostop (11. 10. 2017): http://vanseodesign.com/whatever/
theoretical-practical-knowledge/.
Japelj Pavešić, B., Svetlik, K., Rožman, M. in Kozina, A. (2008).
Matematični dosežki Slovenije v raziskavi TIMSS 2007 : mednarodna
raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja, (TIMSS 2007).
Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Justin, J. (2012). Kurikulum in znanje – poglavje iz uporabne epistemologije.
Šolsko polje, letn. 23, št. 5/6, str. 11–35.
Kilpatrick, J. (b.l). The Development of Mathematics Education as an
Academic Field. Dostop (13. 11. 2017): http://citeseerx.ist.psu.edu/
viewdoc/download?doi=10.1.1.586.7306&rep=rep1&type=pdf.
Klemenčič, E. (2011). Mednarodne raziskave znanja, kurikularne politike in
globalno/lokalno znanje. Doktorska disertacija. Ljubljana: ISH.
29
