Page 29 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 29
e. klemenčič ■ akademsko znanje in timss ...
tem primeru ne gre le za vsebinska oziroma deklarativna znanja, ampak
tako za deklarativna kot za proceduralna znanja. TIMSS je zasnovan na
štirih mejnikih znanja (ki so hierarhične narave). Analiza mejnikov znan-
ja je pokazala, da gre pri nižjih mejnikih znanja predvsem za deklarativno
znanje, nato pa, ko se pomikamo po hierarhiji mejnikov navzgor, za kom-
binacijo deklarativnega znanja, z vedno kompleksnejšim proceduralnim
znanjem (Klemenčič, 2011).12
Skrb šolske politike? Prihodnost neodvisnega merjenja
šolskih dosežkov?
Muller in današnji socialni realisti vidijo premik v šoli iz akademskega
znanja na znanje, ki je pridobljeno s praktično izkušnjo, kot tisto, ki še
utrjuje in povečuje razlike med družbenimi (op. p.) razredi (Rata, 2013:
str. 26). Tudi zato je pomembno akademsko znanje. In raziskava TIMSS
preverja to znanje na dveh področjih, matematiki in naravoslovju (in sicer
osredotočeno na načrtovani, doseženi in izvedeni kurikul). Zavedati se je
treba, da, ko bomo izobraževanje zvedli le na kompetenčni pristop, lahko
govorimo le o družbi znanja sedanjosti. Če ne prej, se bomo takrat mor-
ali zbati prihodnosti in njenega razvoja. Pa ne govorim o tem, da je tre-
ba opustiti raziskovanje kompetenc, le o tem, da je preusmeritev fokusa z
akademskega znanja na kompetenčni pristop lahko nevarna. Potrebna sta
oba pristopa in raziskovanje obeh. In zakaj je pri tem ravno vrednost ra-
ziskave TIMSS tako velika?
TIMSS poroča o šolskem znanju učencev. Raziskava temelji na na-
črtovanem kurikulu, ki je skupen sodelujočim državam. Po svetu se je iz-
kazalo, da so učni načrti matematike in naravoslovja za obdobje obvezne-
ga šolanja med državami zelo podobni, zato je presek poučevanih vsebin
iz vseh držav precej obsežen. Zato lahko TIMSS sporoča stopnjo šolskega
znanja matematike in naravoslovja v treh ključnih prelomnicah obveznega
izobraževanja: na prehodu iz razredne na predmetno stopnjo poučevanja
(4. razred), tik pred prehodom v neobvezno, srednješolsko izobraževanje
(8. razred) in tik pred prehodom na univerzo ali v zaposlitev (maturan-
ti).13 TIMSS meri dejavnike pridobivanja znanja iz štirih različnih virov.
To so: 1. otrokovo ozadje: stališča do znanja, domače okoliščine, percep-
cija pouka in šole, 2. učiteljevo ozadje, stališča in njegovo delo v razredu,
3. organizacija dela in karakteristike šole, 4. karakteristike šolskega siste-
ma z izobraževanjem učiteljev, nacionalnimi preizkusi znanja, inkluzijo,
jezikovnimi manjšinami in zasnovo kurikula v celoti. Podatki so zbrani
12 Opravljena je bila sicer na TIMSS 2007, a so ugotovitve relevantne tudi za vse predhodne
in za naslednji cikel.
13 Merjenje na tej populaciji sicer nima rednega cikla.
27
tem primeru ne gre le za vsebinska oziroma deklarativna znanja, ampak
tako za deklarativna kot za proceduralna znanja. TIMSS je zasnovan na
štirih mejnikih znanja (ki so hierarhične narave). Analiza mejnikov znan-
ja je pokazala, da gre pri nižjih mejnikih znanja predvsem za deklarativno
znanje, nato pa, ko se pomikamo po hierarhiji mejnikov navzgor, za kom-
binacijo deklarativnega znanja, z vedno kompleksnejšim proceduralnim
znanjem (Klemenčič, 2011).12
Skrb šolske politike? Prihodnost neodvisnega merjenja
šolskih dosežkov?
Muller in današnji socialni realisti vidijo premik v šoli iz akademskega
znanja na znanje, ki je pridobljeno s praktično izkušnjo, kot tisto, ki še
utrjuje in povečuje razlike med družbenimi (op. p.) razredi (Rata, 2013:
str. 26). Tudi zato je pomembno akademsko znanje. In raziskava TIMSS
preverja to znanje na dveh področjih, matematiki in naravoslovju (in sicer
osredotočeno na načrtovani, doseženi in izvedeni kurikul). Zavedati se je
treba, da, ko bomo izobraževanje zvedli le na kompetenčni pristop, lahko
govorimo le o družbi znanja sedanjosti. Če ne prej, se bomo takrat mor-
ali zbati prihodnosti in njenega razvoja. Pa ne govorim o tem, da je tre-
ba opustiti raziskovanje kompetenc, le o tem, da je preusmeritev fokusa z
akademskega znanja na kompetenčni pristop lahko nevarna. Potrebna sta
oba pristopa in raziskovanje obeh. In zakaj je pri tem ravno vrednost ra-
ziskave TIMSS tako velika?
TIMSS poroča o šolskem znanju učencev. Raziskava temelji na na-
črtovanem kurikulu, ki je skupen sodelujočim državam. Po svetu se je iz-
kazalo, da so učni načrti matematike in naravoslovja za obdobje obvezne-
ga šolanja med državami zelo podobni, zato je presek poučevanih vsebin
iz vseh držav precej obsežen. Zato lahko TIMSS sporoča stopnjo šolskega
znanja matematike in naravoslovja v treh ključnih prelomnicah obveznega
izobraževanja: na prehodu iz razredne na predmetno stopnjo poučevanja
(4. razred), tik pred prehodom v neobvezno, srednješolsko izobraževanje
(8. razred) in tik pred prehodom na univerzo ali v zaposlitev (maturan-
ti).13 TIMSS meri dejavnike pridobivanja znanja iz štirih različnih virov.
To so: 1. otrokovo ozadje: stališča do znanja, domače okoliščine, percep-
cija pouka in šole, 2. učiteljevo ozadje, stališča in njegovo delo v razredu,
3. organizacija dela in karakteristike šole, 4. karakteristike šolskega siste-
ma z izobraževanjem učiteljev, nacionalnimi preizkusi znanja, inkluzijo,
jezikovnimi manjšinami in zasnovo kurikula v celoti. Podatki so zbrani
12 Opravljena je bila sicer na TIMSS 2007, a so ugotovitve relevantne tudi za vse predhodne
in za naslednji cikel.
13 Merjenje na tej populaciji sicer nima rednega cikla.
27
