Page 26 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 26
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
konkretnem primeru naučili množiti z velikimi števili. Skratka, množen-
ja, aritmetičnih operacij na velikih številih, znakovnega sistema, ki ga pri
tem uporabljamo, itd. V tej vaji so se nekaj naučili iz konkretne situaci-
je, ki jo bodo lahko tudi ponovili. Težava nastopi, če je prodaja limonade
zelo uspešna in bi jo učenci želeli prodajati na nekem večjem sejmu. Da bo
zadeva nekoliko bolj zapletena, dodajmo še, da recepta, po katerem so li-
monado pripravile šolske kuharice, ne poznajo. Izkušnja, ki so jo pridobi-
li dotlej, v tem novem kontekstu ne bo dovolj. Skratka, imajo konkretno
izkušnjo, ki pa je ne morejo prenesti v nek drug kontekst (pa četudi gre za
kontekst, ki je sicer sila podoben njihovi konkretni izkušnji) – npr. na sej-
mu bodo verjetno družine, ki bodo kupovale več kozarcev limonade, v ob-
toku bodo večje vsote denarja (tudi večji bankovci) in, verjetno še težje,
učenci ne poznajo recepta, ki je bil (najverjetneje) pomemben pri tem, da
je bila prodaja njihove limonade uspešna. Konkretno pridobljena izkušn-
ja jim zato ne pomaga kaj dosti, da bi lahko nadaljevali s prodajo limona-
de v novih kontekstih.
To razumevanje pomena (pridobivanja) znanja nas napoti tudi na ar-
gumentacijo socialnih realistov o pomenu znanja v kurikulumu (v šoli to-
rej), še posebej o pomenu akademskega znanja. In kaj ima socialni reali-
zem z akademskim znanjem?
Socialni realisti, npr. Young, se zavzemajo za socialnorealistični vi-
dik (op. p.) razumevanja znanja, kar opredeljujejo z naslednjimi premisa-
mi (Young, 2006; vse v: Barle et al., 2008: str. 55–56; Klemenčič, 2011: str.
34; Klemenčič, 2013: str. 51):
– Vprašanja, povezana z znanjem, morajo postati osrednja vprašanja
edukacijske (op. p.) politike;
– Znanja, ki jih vključuje kurikul, morajo temeljiti na konceptih, ki
presegajo okolje, v katerem učenec živi, pa tudi okoliščine, v katerih
je znanje pridobljeno ali ustvarjeno;
– Razlikovanje med znanstvenim (akademskim) in vsakdanjim znan-
jem (v središču kurikula mora biti znanstveno znanje);9
– Prvenstvena naloga šole je, da posameznike seznani z znanjem, ki
presega njihovo vsakdanje znanje, s čimer jih usposablja za osmišljan-
je njihovega življenja, sveta, v katerem živijo, pa tudi, da so seznanjeni
in da razumejo alternative.
9 Razlikovanje med edukacijo in ostalimi socialnimi domenami (npr. delovno mesto) osta-
ja pomembno, kajti vsako od teh priskrbi dostop do različnega tipa znanja (Wheelahan,
2010: str. 8, v: Klemenčič, 2012: str. 51). To pomeni, da socialni realisti ne zapostavljajo pom-
ena vsakodnevnega znanja (Klemenčič, 2011: str. 51).
24
konkretnem primeru naučili množiti z velikimi števili. Skratka, množen-
ja, aritmetičnih operacij na velikih številih, znakovnega sistema, ki ga pri
tem uporabljamo, itd. V tej vaji so se nekaj naučili iz konkretne situaci-
je, ki jo bodo lahko tudi ponovili. Težava nastopi, če je prodaja limonade
zelo uspešna in bi jo učenci želeli prodajati na nekem večjem sejmu. Da bo
zadeva nekoliko bolj zapletena, dodajmo še, da recepta, po katerem so li-
monado pripravile šolske kuharice, ne poznajo. Izkušnja, ki so jo pridobi-
li dotlej, v tem novem kontekstu ne bo dovolj. Skratka, imajo konkretno
izkušnjo, ki pa je ne morejo prenesti v nek drug kontekst (pa četudi gre za
kontekst, ki je sicer sila podoben njihovi konkretni izkušnji) – npr. na sej-
mu bodo verjetno družine, ki bodo kupovale več kozarcev limonade, v ob-
toku bodo večje vsote denarja (tudi večji bankovci) in, verjetno še težje,
učenci ne poznajo recepta, ki je bil (najverjetneje) pomemben pri tem, da
je bila prodaja njihove limonade uspešna. Konkretno pridobljena izkušn-
ja jim zato ne pomaga kaj dosti, da bi lahko nadaljevali s prodajo limona-
de v novih kontekstih.
To razumevanje pomena (pridobivanja) znanja nas napoti tudi na ar-
gumentacijo socialnih realistov o pomenu znanja v kurikulumu (v šoli to-
rej), še posebej o pomenu akademskega znanja. In kaj ima socialni reali-
zem z akademskim znanjem?
Socialni realisti, npr. Young, se zavzemajo za socialnorealistični vi-
dik (op. p.) razumevanja znanja, kar opredeljujejo z naslednjimi premisa-
mi (Young, 2006; vse v: Barle et al., 2008: str. 55–56; Klemenčič, 2011: str.
34; Klemenčič, 2013: str. 51):
– Vprašanja, povezana z znanjem, morajo postati osrednja vprašanja
edukacijske (op. p.) politike;
– Znanja, ki jih vključuje kurikul, morajo temeljiti na konceptih, ki
presegajo okolje, v katerem učenec živi, pa tudi okoliščine, v katerih
je znanje pridobljeno ali ustvarjeno;
– Razlikovanje med znanstvenim (akademskim) in vsakdanjim znan-
jem (v središču kurikula mora biti znanstveno znanje);9
– Prvenstvena naloga šole je, da posameznike seznani z znanjem, ki
presega njihovo vsakdanje znanje, s čimer jih usposablja za osmišljan-
je njihovega življenja, sveta, v katerem živijo, pa tudi, da so seznanjeni
in da razumejo alternative.
9 Razlikovanje med edukacijo in ostalimi socialnimi domenami (npr. delovno mesto) osta-
ja pomembno, kajti vsako od teh priskrbi dostop do različnega tipa znanja (Wheelahan,
2010: str. 8, v: Klemenčič, 2012: str. 51). To pomeni, da socialni realisti ne zapostavljajo pom-
ena vsakodnevnega znanja (Klemenčič, 2011: str. 51).
24
