Page 28 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 28
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6

Slika 1 : TIMSS in kurikul (vir: Schmidt et al., 2001: str. 16;
v: Klemenčič, 2011: str. 303).
Na nivoju pričakovanega kurikula IEA (še posebej raziskava TIMSS)
razume uradne vsebinske standarde in učbenike.11 Doseženi kurikul pred-
stavljajo dosežki na preizkusu, ki predstavljajo reprezentativno povprečje
na ravni države za posamezno vsebinsko področje (Schmidt et al., 2001:
str. 16, v: Klemenčič, 2011, str. 303). Zaradi tega je raziskovalna populaci-
ja v TIMSS določena glede na razred šolanja (četrti in/ali osmi razred).
Na podlagi tega lahko tudi (bolj precizno) preiskujemo spreminjanje ku-
rikula, ki lahko izhaja iz specifičnih odrazov dosežkov učencev še pose-
bej na področju mednarodnih primerjalnih raziskav znanja (in raziskave
TIMSS). (Klemenčič, 2011: str. 303–304.)
Raziskava TIMSS je razvila postopek poročanja o »vsebini« (op. p.)
znanja otrok s pomočjo določanja mejnikov znanja (Japelj-Pavešić et al.,
2008: str. 45), posebej za matematiko in naravoslovje. Izhodišča raziska-
ve (naloge) so razdeljena na vsebinska in kognitivna področja. Vendar v

11 Le-ti poosebljajo specifične akademske cilje in, v praktični perspektivi, organizirajo struk-
turo in informirajo učne izkušnje učencev. Implementirani oziroma izvedeni kurikul
predstavljajo učiteljeve ocene o pokritosti vsebin in čas, ki je posvečen poučevanju ra-
zličnih vsebin (Klemenčič, 2011: str. 303).

26
   23   24   25   26   27   28   29   30   31   32   33