Page 23 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 23
e. klemenčič ■ akademsko znanje in timss ...
in so po naravi bistveno dobri. Zato so ljudje videni kot vir vsebin za ku-
rikul, ki deluje v njihovem medsebojnem delovanju. Predvideva tudi, da
so rezultati učenja (konstrukcije pomenov) unikatni glede na te posamez-
nike (Schiro, 2008: str. 5–6). Cilj edukacije te ideologije je torej ustvari-
ti kontekste, v katerih se lahko posameznik kar najbolje razvija oziroma v
katerih lahko kar najbolje razvija svoje preddispozicije.
SRI se zaveda problemov naše družbe in krivice do članov te družbe
(npr. tistih krivic, ki izvirajo iz rasnih, spolnih, družbenih in ekonomskih
neenakosti). Domnevajo, da so nameni edukacije pospešiti konstrukcijo
nove in bolj pravične družbe, ki ponuja maksimalno zadovoljstvo za vse
člane družbe (zato tudi domnevajo, da ne obstaja dober posameznik, dob-
ra edukacija, resnica ali znanje, ločena od neke koncepcije narave dobre
družbe). Tudi na kurikul gledajo iz družbene perspektive (predvidevajo,
da je sedanja družba nezdrava in da je mogoče narediti kaj, da preprečimo,
da družba uniči samo sebe, ter da je treba dejavnosti usmeriti v rekon-
strukcijo družbe). Družbeni rekonstrukcionisti domnevajo, da je eduka-
cija družbeni proces, s pomočjo katerega se da družbo rekonstruirati (ku-
rikul je pri tem medij – uči ljudi razumevanja svoje družbe v taki smeri, da
lahko razvijejo vizijo boljše družbe in delujejo v tej smeri). Ker družbeni
rekonstrukcionisti vidijo edukacijo iz socialne perspektive, je narava druž-
be (kot je in kot bi morala biti) determinanta za večino njihovih domnev –
zato tudi verjamejo, da sta resnica in znanje osnovana v in tudi definirana
na podlagi kulturnih domnev (Schiro, 2008: str. 6). V določenih obdob-
jih se je ta ideologija imenovala tudi konstruktivizem, zato ni nenavad-
no, da obsega pomen različnih kontekstualnih dejavnikov družbe (kul-
turnih, političnih, ekonomskih, družbenih).
Akademska kurikularna ideologija in znanje
Pogled predstavljenih kurikularnih ideologij bi lahko opazovali na podla-
gi več dejavnikov in deležnikov v edukaciji, pa se bom v tem članku ome-
jila le na znanje in le na akademsko kurikularno ideologijo. Izhajamo iz
predpostavke, da je SAI akademskemu znanju najbližje.
Kaj torej omenjena ideologija pravi o naravi znanja, o oblikah znan-
ja, in o izvorih kurikularnega znanja?
Narava znanja
Primarna karakteristika znanja, ki ga SAI vidi kot potencialno, da lahko
postane kurikularna vsebina, je, da ena od akademskih disciplin zahte-
va, da sodi v njeno disciplino (Schiro, 2008: str. 39). Skratka, znanje, ki
ustreza strukturi, ki je v kognitivni domeni te discipline (Phenix, 1964;
v Schiro, 2008: str. 39). In kaj to pomeni? To pomeni tisto znanje, na
21
in so po naravi bistveno dobri. Zato so ljudje videni kot vir vsebin za ku-
rikul, ki deluje v njihovem medsebojnem delovanju. Predvideva tudi, da
so rezultati učenja (konstrukcije pomenov) unikatni glede na te posamez-
nike (Schiro, 2008: str. 5–6). Cilj edukacije te ideologije je torej ustvari-
ti kontekste, v katerih se lahko posameznik kar najbolje razvija oziroma v
katerih lahko kar najbolje razvija svoje preddispozicije.
SRI se zaveda problemov naše družbe in krivice do članov te družbe
(npr. tistih krivic, ki izvirajo iz rasnih, spolnih, družbenih in ekonomskih
neenakosti). Domnevajo, da so nameni edukacije pospešiti konstrukcijo
nove in bolj pravične družbe, ki ponuja maksimalno zadovoljstvo za vse
člane družbe (zato tudi domnevajo, da ne obstaja dober posameznik, dob-
ra edukacija, resnica ali znanje, ločena od neke koncepcije narave dobre
družbe). Tudi na kurikul gledajo iz družbene perspektive (predvidevajo,
da je sedanja družba nezdrava in da je mogoče narediti kaj, da preprečimo,
da družba uniči samo sebe, ter da je treba dejavnosti usmeriti v rekon-
strukcijo družbe). Družbeni rekonstrukcionisti domnevajo, da je eduka-
cija družbeni proces, s pomočjo katerega se da družbo rekonstruirati (ku-
rikul je pri tem medij – uči ljudi razumevanja svoje družbe v taki smeri, da
lahko razvijejo vizijo boljše družbe in delujejo v tej smeri). Ker družbeni
rekonstrukcionisti vidijo edukacijo iz socialne perspektive, je narava druž-
be (kot je in kot bi morala biti) determinanta za večino njihovih domnev –
zato tudi verjamejo, da sta resnica in znanje osnovana v in tudi definirana
na podlagi kulturnih domnev (Schiro, 2008: str. 6). V določenih obdob-
jih se je ta ideologija imenovala tudi konstruktivizem, zato ni nenavad-
no, da obsega pomen različnih kontekstualnih dejavnikov družbe (kul-
turnih, političnih, ekonomskih, družbenih).
Akademska kurikularna ideologija in znanje
Pogled predstavljenih kurikularnih ideologij bi lahko opazovali na podla-
gi več dejavnikov in deležnikov v edukaciji, pa se bom v tem članku ome-
jila le na znanje in le na akademsko kurikularno ideologijo. Izhajamo iz
predpostavke, da je SAI akademskemu znanju najbližje.
Kaj torej omenjena ideologija pravi o naravi znanja, o oblikah znan-
ja, in o izvorih kurikularnega znanja?
Narava znanja
Primarna karakteristika znanja, ki ga SAI vidi kot potencialno, da lahko
postane kurikularna vsebina, je, da ena od akademskih disciplin zahte-
va, da sodi v njeno disciplino (Schiro, 2008: str. 39). Skratka, znanje, ki
ustreza strukturi, ki je v kognitivni domeni te discipline (Phenix, 1964;
v Schiro, 2008: str. 39). In kaj to pomeni? To pomeni tisto znanje, na
21
