Page 21 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 21
e. klemenčič ■ akademsko znanje in timss ...
»povezave« med objekti in dogodki, ki niso jasno povezani, in da »pro-
jicirajo onstran sedanjosti« do prihodnosti alternativnega sveta (Young,
2008: str. 41–42, v: Klemenčič, 2011: str. 34).
Čeprav ta opozicija (teoretično – praktično znanje) ni opozicija z
akademskim znanjem, kot sem pokazala, je lahko akademsko znanje tako
praktično (če ga razumemo kot proceduralno ali strateško) kot teoretič-
no. Po drugi strani, v vsakodnevnem znanju, je praktično znanje pogos-
to opredeljeno kot praktična veščina. Gre bolj za način pridobivanja enega
ali drugega tipa znanja. Pa vendarle, tudi to (praktično znanje) je lahko del
akademskega znanja, v kolikor temelji na teoretičnem znanju. To opozici-
jo uporabljam predvsem zato, ker se v našem pedagoškem prostoru vse več
pozornosti namenja usvajanju praktičnih veščin (vsaj na ravni diskusij) in
bojim se, da se pri tem zanemarja prav teoretično znanje, ki, kot sem sku-
šala pokazati, vendarle predstavlja temelj akademskega znanja.
Kurikularne ideologije
Ni nenavadno, da se tudi v kurikularnih politikah zrcalijo širše socialne
ali pa (edukacijsko) politične dispozicije oziroma gibanja, lahko rečem
tudi ideologije. Slednje so izrazito kulturno in zgodovinsko pogojene, na
šolo pa imajo, v končni fazi, zelo neposreden vpliv (Klemenčič, 2011: str.
149). Ideologijo v tem kontekstu razumem kot sistem idej, na področju
edukacije bi zato temu lahko rekli tudi edukacijska paradigma (podobno
Kuhnovski opredelitvi znanstvene paradigme). Katere kurikularne ide-
ologije3 torej poznamo danes in kaj imajo le-te opraviti z (akademskim)
znanjem?
Kurikularne ideologije je v sodobnosti zelo sistematično razisko-
val Schiro, zato v nadaljevanju izpostavljamo predvsem te. Pa si v na-
daljevanju poglejmo nekaj kurikularnih ideologij (lahko jih poimenuje-
mo tudi kurikularne filozofije) in kako so slednje povezane predvsem z
znanjem. Predstavila bom naslednje: a) akademsko ideologijo (ang. The
Scholar Academic Ideology),4 b) ideologijo družbene učinkovitosti (ang.
The Social Efficiency Ideology),5 c) ideologijo, osredotočeno na učenca
(ang. The Learner Centered Ideology),6 in d) ideologijo socialne rekon-
strukcije (ang. The Social Reconstruction Ideology).7 Vsaka od omenjenih
obsega tudi različno razumevanje tipov znanja (ki naj jih šola poučuje),
3 Opisi predstavljenih kurikularnih ideologij v tem poglavju so v večji meri del mojega že
objavljenega dela (Klemenčič, 2011: str. 149–152).
4 SAI.
5 SEI.
6 LCI.
7 SRI.
19
»povezave« med objekti in dogodki, ki niso jasno povezani, in da »pro-
jicirajo onstran sedanjosti« do prihodnosti alternativnega sveta (Young,
2008: str. 41–42, v: Klemenčič, 2011: str. 34).
Čeprav ta opozicija (teoretično – praktično znanje) ni opozicija z
akademskim znanjem, kot sem pokazala, je lahko akademsko znanje tako
praktično (če ga razumemo kot proceduralno ali strateško) kot teoretič-
no. Po drugi strani, v vsakodnevnem znanju, je praktično znanje pogos-
to opredeljeno kot praktična veščina. Gre bolj za način pridobivanja enega
ali drugega tipa znanja. Pa vendarle, tudi to (praktično znanje) je lahko del
akademskega znanja, v kolikor temelji na teoretičnem znanju. To opozici-
jo uporabljam predvsem zato, ker se v našem pedagoškem prostoru vse več
pozornosti namenja usvajanju praktičnih veščin (vsaj na ravni diskusij) in
bojim se, da se pri tem zanemarja prav teoretično znanje, ki, kot sem sku-
šala pokazati, vendarle predstavlja temelj akademskega znanja.
Kurikularne ideologije
Ni nenavadno, da se tudi v kurikularnih politikah zrcalijo širše socialne
ali pa (edukacijsko) politične dispozicije oziroma gibanja, lahko rečem
tudi ideologije. Slednje so izrazito kulturno in zgodovinsko pogojene, na
šolo pa imajo, v končni fazi, zelo neposreden vpliv (Klemenčič, 2011: str.
149). Ideologijo v tem kontekstu razumem kot sistem idej, na področju
edukacije bi zato temu lahko rekli tudi edukacijska paradigma (podobno
Kuhnovski opredelitvi znanstvene paradigme). Katere kurikularne ide-
ologije3 torej poznamo danes in kaj imajo le-te opraviti z (akademskim)
znanjem?
Kurikularne ideologije je v sodobnosti zelo sistematično razisko-
val Schiro, zato v nadaljevanju izpostavljamo predvsem te. Pa si v na-
daljevanju poglejmo nekaj kurikularnih ideologij (lahko jih poimenuje-
mo tudi kurikularne filozofije) in kako so slednje povezane predvsem z
znanjem. Predstavila bom naslednje: a) akademsko ideologijo (ang. The
Scholar Academic Ideology),4 b) ideologijo družbene učinkovitosti (ang.
The Social Efficiency Ideology),5 c) ideologijo, osredotočeno na učenca
(ang. The Learner Centered Ideology),6 in d) ideologijo socialne rekon-
strukcije (ang. The Social Reconstruction Ideology).7 Vsaka od omenjenih
obsega tudi različno razumevanje tipov znanja (ki naj jih šola poučuje),
3 Opisi predstavljenih kurikularnih ideologij v tem poglavju so v večji meri del mojega že
objavljenega dela (Klemenčič, 2011: str. 149–152).
4 SAI.
5 SEI.
6 LCI.
7 SRI.
19
