Page 256 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 256
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
the students‘ perception of the teacher engagement in teaching with their
achievements in mathematics, biology, chemistry and physics. We checked
the relation of achievement measured with TIMSS independent tests, na-
tional testing and school assessments. We have found that school grades
deviate from the first two in the gender difference, in favor of girls, but
they increase with independently measured achievement. We observed
differences in relations between attitudes and achievements from differ-
ent subjects. Self-esteem is positively related to achievements everywhere,
but the liking of learning and the recognition of the teacher‘s engagement
is negatively related with achievement. The relation of higher student mo-
tivation for learning and the percepted higher teaching engagement with
lower achievement is not in accordance with theories of effective teaching.
It also distinguishes Slovenia from other countries. A detailed view of the
individual elements of these two attitudes toward learning with connec-
tion to student‘s self-confidence opens up the possibilities of improving
instruction for both higher achievements and higher motivation.
Manjkajo key words
Anja Bajda Gorela
Umetnost in mateamtika: Problem motivacije in predlogi
za izboljšave
Avtorica v članku uvodoma razgrne stališča učiteljev matematike do
umetnosti in družboslovja, kakor jih je mogoče razbrati iz odgovorov
na anonimni spletni vprašalnik o motivaciji za pouk matematike, ki ga
je izpolnilo skupno 388 učiteljev matematike na razredni, predmetni sto-
pnji in učiteljic ter učiteljev matematike v gimnazijah in drugih srednjih
šolah. Ob tem se vpraša, kaj je treba storiti, da bi bila področja družboslov-
ja, umetnosti in humanistike v slovenskem izobraževalnem sistemu s stra-
ni učiteljev matematike enakovredno vrednotena z disciplino, ki jo sami
poučujejo. Slednje je namreč pogoj za vzpostavitev učinkovitih medpred-
metnih povezav.
Ob obravnavi problema motivacije avtorica izpostavi psihološke vidike
motivacije in obstoječe teoretične premisleke umetnostnih postopkov
in ustvarjalnosti kot motivacijskega sredstva ter pozive k sistematizaciji
umetnostne vzgoje v izobraževalnem sistemu.
V tretjem delu članka predstavi odgovore učiteljev na spletni vprašalnik
in iz njih izlušči več dejavnikov, ki jih učitelji matematike prepoznavajo
kot ključne pri pomanjkanju motivacije za pouk matematike. Avtorica
najprej obravnava predloge učiteljev za izboljšave motivacije, v sklepnem
delu članka pa še sama sintetizira nekaj predlogov za izboljšave, ki so tudi
254
the students‘ perception of the teacher engagement in teaching with their
achievements in mathematics, biology, chemistry and physics. We checked
the relation of achievement measured with TIMSS independent tests, na-
tional testing and school assessments. We have found that school grades
deviate from the first two in the gender difference, in favor of girls, but
they increase with independently measured achievement. We observed
differences in relations between attitudes and achievements from differ-
ent subjects. Self-esteem is positively related to achievements everywhere,
but the liking of learning and the recognition of the teacher‘s engagement
is negatively related with achievement. The relation of higher student mo-
tivation for learning and the percepted higher teaching engagement with
lower achievement is not in accordance with theories of effective teaching.
It also distinguishes Slovenia from other countries. A detailed view of the
individual elements of these two attitudes toward learning with connec-
tion to student‘s self-confidence opens up the possibilities of improving
instruction for both higher achievements and higher motivation.
Manjkajo key words
Anja Bajda Gorela
Umetnost in mateamtika: Problem motivacije in predlogi
za izboljšave
Avtorica v članku uvodoma razgrne stališča učiteljev matematike do
umetnosti in družboslovja, kakor jih je mogoče razbrati iz odgovorov
na anonimni spletni vprašalnik o motivaciji za pouk matematike, ki ga
je izpolnilo skupno 388 učiteljev matematike na razredni, predmetni sto-
pnji in učiteljic ter učiteljev matematike v gimnazijah in drugih srednjih
šolah. Ob tem se vpraša, kaj je treba storiti, da bi bila področja družboslov-
ja, umetnosti in humanistike v slovenskem izobraževalnem sistemu s stra-
ni učiteljev matematike enakovredno vrednotena z disciplino, ki jo sami
poučujejo. Slednje je namreč pogoj za vzpostavitev učinkovitih medpred-
metnih povezav.
Ob obravnavi problema motivacije avtorica izpostavi psihološke vidike
motivacije in obstoječe teoretične premisleke umetnostnih postopkov
in ustvarjalnosti kot motivacijskega sredstva ter pozive k sistematizaciji
umetnostne vzgoje v izobraževalnem sistemu.
V tretjem delu članka predstavi odgovore učiteljev na spletni vprašalnik
in iz njih izlušči več dejavnikov, ki jih učitelji matematike prepoznavajo
kot ključne pri pomanjkanju motivacije za pouk matematike. Avtorica
najprej obravnava predloge učiteljev za izboljšave motivacije, v sklepnem
delu članka pa še sama sintetizira nekaj predlogov za izboljšave, ki so tudi
254
