Page 251 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 251
Povzetki
Eva Klemenčič
Akademsko znanje in TIMSS: ali slovenska šolska politika
vidi dovolj daleč?
V članku se ukvarjam z akademskim znanjem, ki je v središču Mednarodne
raziskave trendov znanja matematike in naravoslovja (IEA TIMSS), v kat-
eri je, do zajema podatkov leta 2015, sodelovala tudi Slovenija. Pomembno
se mi zdi govoriti tako o akademskem znanju, kakor raziskavi TIMSS, in
oboje povezati. V zadnjem času se namreč zdi, da slovenska šolska politika
opušča fokus raziskovanja neodvisnega merjenja akademskega znanja v os-
novni šoli, predvsem na področjih, ki jih označujemo kot STEM področ-
ja. Da je teoretično znanje, ki je v veliki meri organizirano kot akademsko
disciplinarno znanje, pomembno, izhaja tudi iz teoretičnih pozicij social-
nega realizma. Slednji utemeljuje, da je treba v središče kurikula postavi-
ti akademsko oziroma teoretično znanje. V članku skušam tudi pokaza-
ti, da akademsko znanje ni nujno le teoretično znanje. Podobno velja za
znanje, ki ga zajema raziskava TIMSS, preverja tako deklarativno, kakor
proceduralno znanje – skratka, akademsko znanje. O akademskem znan-
ju, ki ga v vsakodnevnem diskurzu hitro zamenjamo z akademijo (danes),
se pravi univerzitetno ravnjo izobraževanja, pa je to le omejeno razume-
vanje teoretizacije akademskega znanja, govorim tudi preko paradigme
akademske ideologije. Slednje navežem na znanje. Omenjena ideologija se
osredotoča na prepričanje, da se je tekom zgodovine akumuliralo pomem-
bno znanje, ki je sedaj organizirano znotraj akademskih disciplin, ki jih
najdemo na univerzah. Cilj edukacije je, da pomaga otrokom naučiti se to
249
Eva Klemenčič
Akademsko znanje in TIMSS: ali slovenska šolska politika
vidi dovolj daleč?
V članku se ukvarjam z akademskim znanjem, ki je v središču Mednarodne
raziskave trendov znanja matematike in naravoslovja (IEA TIMSS), v kat-
eri je, do zajema podatkov leta 2015, sodelovala tudi Slovenija. Pomembno
se mi zdi govoriti tako o akademskem znanju, kakor raziskavi TIMSS, in
oboje povezati. V zadnjem času se namreč zdi, da slovenska šolska politika
opušča fokus raziskovanja neodvisnega merjenja akademskega znanja v os-
novni šoli, predvsem na področjih, ki jih označujemo kot STEM področ-
ja. Da je teoretično znanje, ki je v veliki meri organizirano kot akademsko
disciplinarno znanje, pomembno, izhaja tudi iz teoretičnih pozicij social-
nega realizma. Slednji utemeljuje, da je treba v središče kurikula postavi-
ti akademsko oziroma teoretično znanje. V članku skušam tudi pokaza-
ti, da akademsko znanje ni nujno le teoretično znanje. Podobno velja za
znanje, ki ga zajema raziskava TIMSS, preverja tako deklarativno, kakor
proceduralno znanje – skratka, akademsko znanje. O akademskem znan-
ju, ki ga v vsakodnevnem diskurzu hitro zamenjamo z akademijo (danes),
se pravi univerzitetno ravnjo izobraževanja, pa je to le omejeno razume-
vanje teoretizacije akademskega znanja, govorim tudi preko paradigme
akademske ideologije. Slednje navežem na znanje. Omenjena ideologija se
osredotoča na prepričanje, da se je tekom zgodovine akumuliralo pomem-
bno znanje, ki je sedaj organizirano znotraj akademskih disciplin, ki jih
najdemo na univerzah. Cilj edukacije je, da pomaga otrokom naučiti se to
249
