Page 253 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 253
povzetki
social, political, educational perspectives are reflected, which have a very
big influence on what the school is and what schoolchildren will proba-
bly know in the future. It seems that at present, the scholar academic ide-
ology, which is characterized by the fact that knowledge draws its author-
ity from academic disciplines, does not seem to be the leading one - that
the truth of knowledge is proven by determining to what extent it reflects
the essence of academic discipline; that knowledge gives the opportunity
to understand.
Keywords: knowledge, academic knowledge, TIMSS
Manja Podgoršek, Jasmina Ferme, Alenka Lipovec
Vpliv nekaterih situacijskih in motivacijskih dejavnikov na
dosežke četrtošolcev pri matematiki v raziskavi TIMSS 2015
Učenčevi dosežki niso odvisni samo od tega, kako sposoben in motivi-
ran je otrok, temveč nanje vpliva vrsta dejavnikov, ki jih lahko najdemo v
otrokovem okolju, tj. tako znotraj družine ter tudi znotraj šolskega okolja.
V prispevku se s pomočjo rezultatov, pridobljenih v mednarodni raziska-
vi TIMSS 2015, osredotočamo predvsem na dejavnike, ki jih lahko najde-
mo v otrokovem šolskem okolju in posredno vplivajo na dosežke otrok.
Tako v prispevku podrobneje preučujemo vpliv učiteljevih zaznav izv-
ajanja učnega procesa ter vpliv zaznav učencev na učenčeve dosežke pri
matematiki v 4. razredu. Temeljna ugotovitev je, da situacijski dejavni-
ki slabo pojasnjujejo dosežke učencev, saj so korelacijski koeficienti nizki,
motivacijski dejavniki pa dosežke pojasnjujejo nekoliko bolje. Rezultati
kažejo, da učitelji pri pouku matematike pogosto uporabljajo metodo ra-
zlage, kar je nizko negativno povezano z učenčevimi dosežki. Vendar pa
učitelji menijo, da tudi povezujejo matematiko z vsakdanjim življenjem in
predznanjem učencev, kar je pozitivno povezano z učenčevimi dosežki.
Učitelji menijo tudi, da mnogokrat spodbujajo diskusijo med učenci, ven-
dar pa ta dejavnik ne vpliva pomembno na dosežke učencev. Ugotovili
smo tudi, da večina učiteljev informacijsko-komunikacijske tehnologije v
pouk matematike ne vpleta, saj jim žepna računala, namizni in tablični
računalniki med poukom niso na voljo. Rezultati naše raziskave potr-
jujejo pomembnost domačih nalog, ki so časovno kratke, vendar redne.
Pričakovano rezultati potrjujejo, da je višja raven zaupanja v lastne spos-
obnosti povezana z višjimi dosežki učencev. Žal v Sloveniji le malo več kot
polovica učencev zaznava zavzetost poučevanja svojih učiteljev kot visoko,
kar je pod mednarodnim povprečjem. Nekatere rezultate smo primerja-
li tudi z rezultati drugih držav. Primerjava ni dala konsistentnih rezulta-
tov, ugotavljamo pa, da je skoraj v vseh državah, ki so od Slovenije boljše (z
251
social, political, educational perspectives are reflected, which have a very
big influence on what the school is and what schoolchildren will proba-
bly know in the future. It seems that at present, the scholar academic ide-
ology, which is characterized by the fact that knowledge draws its author-
ity from academic disciplines, does not seem to be the leading one - that
the truth of knowledge is proven by determining to what extent it reflects
the essence of academic discipline; that knowledge gives the opportunity
to understand.
Keywords: knowledge, academic knowledge, TIMSS
Manja Podgoršek, Jasmina Ferme, Alenka Lipovec
Vpliv nekaterih situacijskih in motivacijskih dejavnikov na
dosežke četrtošolcev pri matematiki v raziskavi TIMSS 2015
Učenčevi dosežki niso odvisni samo od tega, kako sposoben in motivi-
ran je otrok, temveč nanje vpliva vrsta dejavnikov, ki jih lahko najdemo v
otrokovem okolju, tj. tako znotraj družine ter tudi znotraj šolskega okolja.
V prispevku se s pomočjo rezultatov, pridobljenih v mednarodni raziska-
vi TIMSS 2015, osredotočamo predvsem na dejavnike, ki jih lahko najde-
mo v otrokovem šolskem okolju in posredno vplivajo na dosežke otrok.
Tako v prispevku podrobneje preučujemo vpliv učiteljevih zaznav izv-
ajanja učnega procesa ter vpliv zaznav učencev na učenčeve dosežke pri
matematiki v 4. razredu. Temeljna ugotovitev je, da situacijski dejavni-
ki slabo pojasnjujejo dosežke učencev, saj so korelacijski koeficienti nizki,
motivacijski dejavniki pa dosežke pojasnjujejo nekoliko bolje. Rezultati
kažejo, da učitelji pri pouku matematike pogosto uporabljajo metodo ra-
zlage, kar je nizko negativno povezano z učenčevimi dosežki. Vendar pa
učitelji menijo, da tudi povezujejo matematiko z vsakdanjim življenjem in
predznanjem učencev, kar je pozitivno povezano z učenčevimi dosežki.
Učitelji menijo tudi, da mnogokrat spodbujajo diskusijo med učenci, ven-
dar pa ta dejavnik ne vpliva pomembno na dosežke učencev. Ugotovili
smo tudi, da večina učiteljev informacijsko-komunikacijske tehnologije v
pouk matematike ne vpleta, saj jim žepna računala, namizni in tablični
računalniki med poukom niso na voljo. Rezultati naše raziskave potr-
jujejo pomembnost domačih nalog, ki so časovno kratke, vendar redne.
Pričakovano rezultati potrjujejo, da je višja raven zaupanja v lastne spos-
obnosti povezana z višjimi dosežki učencev. Žal v Sloveniji le malo več kot
polovica učencev zaznava zavzetost poučevanja svojih učiteljev kot visoko,
kar je pod mednarodnim povprečjem. Nekatere rezultate smo primerja-
li tudi z rezultati drugih držav. Primerjava ni dala konsistentnih rezulta-
tov, ugotavljamo pa, da je skoraj v vseh državah, ki so od Slovenije boljše (z
251
