Page 260 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 260
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
also shows a negative effect on life satisfaction. The findings of our study
thus further highlight the importance of partnerships between teach-
ers and parents in creating conditions for the successful development of
students.
Key words: PISA, predictors, reading, mathematical, scientific literacy, life
satisfaction
Klaudija Šterman Ivančič
Šolska klima in medvrstniško nasilje v srednjih šolah:
raziskava PISA 2015
Prispevek se osredotoča na ugotavljanje pojavnosti različnih oblik med-
vrstniškega nasilja v 1. letnikih slovenskih srednjih šol in na ugotavljan-
je povezanosti nekaterih vidikov šolske klime (pripadnost šoli in zazna-
vanje učitelja kot nepravičnega) z doživljanjem nasilja dijakov in dijakinj.
Zanima nas, kako se omenjeno odraža v različnih srednješolskih pro-
gramih v Sloveniji in kako o tem poročajo dekleta in fantje. Pri tem izha-
jamo iz podatkov raziskave PISA 2015 (n = 6151). Glede pojavnosti nasil-
ja v srednješolskih programih ugotavljamo, da v Sloveniji približno 16 %
dijakov in dijakinj vsaj enkrat mesečno izkusi eno izmed oblik medvrst-
niškega nasilja. Vse oblike so praviloma najmanj prisotne v gimnazijskih
programih, najbolj pogoste pa so v poklicnih izobraževalnih programih.
V slednjih so dekleta v podobni meri izpostavljena določenim oblikam
nasilja (npr. grožnjam in norčevanju) kot fantje, ki obiskujejo programe
gimnazije in srednjega strokovnega izobraževanja.
Najpomembnejše vprašanje, ki ga v prispevku preverjamo, je, ali se doživl-
janje odnosa z učiteljem in pripadnost šoli značilno povezujeta s pojavnos-
tjo nasilja. Ugotavljamo, da temu je tako. Čeprav gre za šibke do zmerne
povezave, je v vseh srednješolskih programih opaziti približno enako
močno značilno pozitivno povezanost doživljanja nasilja in zaznavan-
ja učitelja kot nepravičnega ter značilno negativno povezanost doživljan-
ja nasilja s pripadnostjo šoli. Ker lahko v okviru tega prispevka govorimo
zgolj o stopnji povezanosti različnih dejavnikov nasilja, ne pa tudi o njiho-
vi napovedni moči in velikosti učinkov, bi bilo slednje dobro nadalje ra-
ziskati in potrditi ali ovreči s pomočjo regresijskih modelov. Vsekakor pa
izsledki te študije nakazujejo, da so tudi v slovenskem prostoru pozitivna
šolska klima in medosebni odnosi pomemben vidik pri obravnavi in pre-
prečevanju nasilja na šolah.
Ključne besede: raziskava PISA, medvrstniško nasilje, šolska klima, me-
dosebni odnosi
258
also shows a negative effect on life satisfaction. The findings of our study
thus further highlight the importance of partnerships between teach-
ers and parents in creating conditions for the successful development of
students.
Key words: PISA, predictors, reading, mathematical, scientific literacy, life
satisfaction
Klaudija Šterman Ivančič
Šolska klima in medvrstniško nasilje v srednjih šolah:
raziskava PISA 2015
Prispevek se osredotoča na ugotavljanje pojavnosti različnih oblik med-
vrstniškega nasilja v 1. letnikih slovenskih srednjih šol in na ugotavljan-
je povezanosti nekaterih vidikov šolske klime (pripadnost šoli in zazna-
vanje učitelja kot nepravičnega) z doživljanjem nasilja dijakov in dijakinj.
Zanima nas, kako se omenjeno odraža v različnih srednješolskih pro-
gramih v Sloveniji in kako o tem poročajo dekleta in fantje. Pri tem izha-
jamo iz podatkov raziskave PISA 2015 (n = 6151). Glede pojavnosti nasil-
ja v srednješolskih programih ugotavljamo, da v Sloveniji približno 16 %
dijakov in dijakinj vsaj enkrat mesečno izkusi eno izmed oblik medvrst-
niškega nasilja. Vse oblike so praviloma najmanj prisotne v gimnazijskih
programih, najbolj pogoste pa so v poklicnih izobraževalnih programih.
V slednjih so dekleta v podobni meri izpostavljena določenim oblikam
nasilja (npr. grožnjam in norčevanju) kot fantje, ki obiskujejo programe
gimnazije in srednjega strokovnega izobraževanja.
Najpomembnejše vprašanje, ki ga v prispevku preverjamo, je, ali se doživl-
janje odnosa z učiteljem in pripadnost šoli značilno povezujeta s pojavnos-
tjo nasilja. Ugotavljamo, da temu je tako. Čeprav gre za šibke do zmerne
povezave, je v vseh srednješolskih programih opaziti približno enako
močno značilno pozitivno povezanost doživljanja nasilja in zaznavan-
ja učitelja kot nepravičnega ter značilno negativno povezanost doživljan-
ja nasilja s pripadnostjo šoli. Ker lahko v okviru tega prispevka govorimo
zgolj o stopnji povezanosti različnih dejavnikov nasilja, ne pa tudi o njiho-
vi napovedni moči in velikosti učinkov, bi bilo slednje dobro nadalje ra-
ziskati in potrditi ali ovreči s pomočjo regresijskih modelov. Vsekakor pa
izsledki te študije nakazujejo, da so tudi v slovenskem prostoru pozitivna
šolska klima in medosebni odnosi pomemben vidik pri obravnavi in pre-
prečevanju nasilja na šolah.
Ključne besede: raziskava PISA, medvrstniško nasilje, šolska klima, me-
dosebni odnosi
258
