Page 241 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 241
m. sardoč ■ »veliki kompromis« v vzgoji ali izobraževanju ...
»imajo otroci bogatih in visoko izobraženih staršev v šoli boljše rezultate
kot otroci iz manj privilegiranih družin« (2017 [št. 68]: 2).
Enega od temeljnih problemov, s katerim se sooča večina sistemov
vzgoje in izobraževanja, predstavlja namreč vse večja neenakost, ki pove-
čuje t. i. »razkorak v priložnostih« (Putnam, 2015). Naraščajoča neena-
kost16 ter z njo povezan »razkorak v priložnostih« namreč nista rezultat
porušenega ravnotežja med učinkovitostjo in enakostjo, temveč posledi-
ca premestitve poudarka v samem pojmovanju izobraževalne pravičnosti.
Enake možnosti in družbena neenakost namreč niso medsebojno izklju-
čujoče. Kot pojasnitev tega fenomena je Alan Krueger, ameriški ekono-
mist na Princeton University ter predsednik Sveta ekonomskih svetoval-
cev (ene od agencij Izvršnega urada predsednika ZDA), v enem od svojih
govorov vpeljal pojem t. i. »krivulje Velikega Gatsbyja«, ki pojasnjuje
obratno sorazmerno povezanost medgeneracijske mobilnosti ter dohod-
kovne neenakosti.17
Ostaja torej osnovno vprašanje: ali je na meritokraciji utemeljeno
pojmovanje enakih možnosti pravzaprav zaželjeno, saj je npr. v svojem pri-
spevku Meritocracy and Popular Legitimacy Peter Saunders opozoril, da
ostaja vprašanje okoli ideala meritokratične družbe kot nekaj pozitivne-
ga ali negativnega (Saunders, 2006) brez ustreznega odgovora. Poleg na-
raščajoče neenakosti, ki samo idejo enakih izobraževalnih možnosti (v
najboljšem primeru) relativizira, odpira ideja enakih možnosti tudi vrsto
konceptualnih vprašanj ter s tem povezanih problemov, npr. motivacijsko
(zakaj izenačevanje začetnih položajev); proceduralno (kakšen naj bo pro-
ces konkuriranja za selektivne družbene položaje); genealoško (kakšno je
pošteno izhodišče procesa konkuriranja za selektivne družbene položaje);
substantivno (katero naj bo merilo izenačevanja (je to npr. zgolj in samo
dosežek oz. rezultat ali pa je to lahko tudi vloženi trud, talenti, odrekanje
itn.)); kompenzacijsko (kako naj se proces izenačevanja oz. proces zagota-
vljanja enakih možnosti izvede) itn. Tudi zato je (vsaj) ironično – če že ne
celo paradoksalno18 –, da so velike mednarodne raziskave tudi dedič t. i.
je neenakosti v vzgoji in izobraževanju; enakim možnostim učencev iz deprivilegiranega
okolja pri učenju matematike itn. Celoten seznam posameznih poročil Pisa in Focus je dos-
topen na spletni strani http://www. oecd-ilibrary.org/education/pisa-in-focus_22260919
16 Čeprav ta literatura pravilno opozarja na fenomen naraščajoče neenakosti, je prob-
lematiziranje neenakosti v prvi vrsti instrumentalne narave, npr. da neenakost ogroža
demokracijo (npr. Piketty) ali pa prihodnost (npr. Stiglitz, 2013).
17 Za informativno predstavitev »krivulje Velikega Gatsbyja« glej Kruegerjev članek The great
utility of the Great Gatsby Curve, http://www.brookings.edu/blogs/social-mobility-memos/
posts/2015/05/19-utility-great-gatsby-curve-krueger.
18 Ironičnost oz. paradoksalnost naraščajoče neenakosti ter s tem povezanega »razkoraka v
priložnostih« velja izključno ob predpostavki, da so enake možnosti del egalitarnega priza-
239
»imajo otroci bogatih in visoko izobraženih staršev v šoli boljše rezultate
kot otroci iz manj privilegiranih družin« (2017 [št. 68]: 2).
Enega od temeljnih problemov, s katerim se sooča večina sistemov
vzgoje in izobraževanja, predstavlja namreč vse večja neenakost, ki pove-
čuje t. i. »razkorak v priložnostih« (Putnam, 2015). Naraščajoča neena-
kost16 ter z njo povezan »razkorak v priložnostih« namreč nista rezultat
porušenega ravnotežja med učinkovitostjo in enakostjo, temveč posledi-
ca premestitve poudarka v samem pojmovanju izobraževalne pravičnosti.
Enake možnosti in družbena neenakost namreč niso medsebojno izklju-
čujoče. Kot pojasnitev tega fenomena je Alan Krueger, ameriški ekono-
mist na Princeton University ter predsednik Sveta ekonomskih svetoval-
cev (ene od agencij Izvršnega urada predsednika ZDA), v enem od svojih
govorov vpeljal pojem t. i. »krivulje Velikega Gatsbyja«, ki pojasnjuje
obratno sorazmerno povezanost medgeneracijske mobilnosti ter dohod-
kovne neenakosti.17
Ostaja torej osnovno vprašanje: ali je na meritokraciji utemeljeno
pojmovanje enakih možnosti pravzaprav zaželjeno, saj je npr. v svojem pri-
spevku Meritocracy and Popular Legitimacy Peter Saunders opozoril, da
ostaja vprašanje okoli ideala meritokratične družbe kot nekaj pozitivne-
ga ali negativnega (Saunders, 2006) brez ustreznega odgovora. Poleg na-
raščajoče neenakosti, ki samo idejo enakih izobraževalnih možnosti (v
najboljšem primeru) relativizira, odpira ideja enakih možnosti tudi vrsto
konceptualnih vprašanj ter s tem povezanih problemov, npr. motivacijsko
(zakaj izenačevanje začetnih položajev); proceduralno (kakšen naj bo pro-
ces konkuriranja za selektivne družbene položaje); genealoško (kakšno je
pošteno izhodišče procesa konkuriranja za selektivne družbene položaje);
substantivno (katero naj bo merilo izenačevanja (je to npr. zgolj in samo
dosežek oz. rezultat ali pa je to lahko tudi vloženi trud, talenti, odrekanje
itn.)); kompenzacijsko (kako naj se proces izenačevanja oz. proces zagota-
vljanja enakih možnosti izvede) itn. Tudi zato je (vsaj) ironično – če že ne
celo paradoksalno18 –, da so velike mednarodne raziskave tudi dedič t. i.
je neenakosti v vzgoji in izobraževanju; enakim možnostim učencev iz deprivilegiranega
okolja pri učenju matematike itn. Celoten seznam posameznih poročil Pisa in Focus je dos-
topen na spletni strani http://www. oecd-ilibrary.org/education/pisa-in-focus_22260919
16 Čeprav ta literatura pravilno opozarja na fenomen naraščajoče neenakosti, je prob-
lematiziranje neenakosti v prvi vrsti instrumentalne narave, npr. da neenakost ogroža
demokracijo (npr. Piketty) ali pa prihodnost (npr. Stiglitz, 2013).
17 Za informativno predstavitev »krivulje Velikega Gatsbyja« glej Kruegerjev članek The great
utility of the Great Gatsby Curve, http://www.brookings.edu/blogs/social-mobility-memos/
posts/2015/05/19-utility-great-gatsby-curve-krueger.
18 Ironičnost oz. paradoksalnost naraščajoče neenakosti ter s tem povezanega »razkoraka v
priložnostih« velja izključno ob predpostavki, da so enake možnosti del egalitarnega priza-
239
