Page 240 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 240
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6

pomembne za opravljanje obveznosti določenega položaja, /…/ ter da se
za zasedanje položaja presoja posameznika le glede na te pomembne last-
nosti« (Roemer, 1998: 1). Če načelo nediskriminiranja zagotovi (vsaj) for-
malno poštenost v okviru procesa konkuriranja za selektivne družbene
položaje, pa načelo izenačitve začetnega položaja vprašanje poštenos-
ti razširi in s tem dodatno zaplete. Kakor je bilo izpostavljeno v članku
Enake izobraževalne možnosti in družbena neenakost, ima to načelo dva
cilja, ki sta povezana z zagotavljanjem pravičnosti, in sicer 1) negativnega
ter 2) pozitivnega:

Na eni strani ima načelo izenačitve začetnega položaja cilj nevtralizirati,
zmanjšati oz. ublažiti ali celo odpraviti tako morebitne prednosti, ki naj
bi jo imeli tisti posamezniki, ki so v boljšem položaju oz. privilegirani, kot
tudi potencialne ovire tistih, ki so – tako ali drugače – deprivilegirani.
Na drugi strani naj bi enake možnosti oz. pozitivni cilj načela izenačitve
začetnih položajev vsem posameznikom, ne glede na katerega od moral-
no arbitrarnih dejavnikov, zagotavljal, da v okviru procesa konkuriranja
za selektivne družbene položaje dosežejo pošteno izhodišče. (Sardoč,
2013a: 51.)

Obe načeli torej skušata zagotoviti, da imajo v okviru procesa
konkuriranja za selektivne družbene položaje vsi posamezniki tako pri
dostopu kot tudi v okviru procesa konkuriranja enake možnosti. S tem je
rezultat tega procesa, ki namreč vselej rezultira v neenakosti samih rezul-
tatov, (vsaj formalno) legitimen. Tudi zato so zagovorniki egalitarnega po-
jmovanja enakih možnosti do te ideje zadržani, saj postavljajo pod vprašaj
pravičnost samega procesa konkuriranja ter legitimnost neenakosti rezu-
ltatov. Ideja enakih izobraževalnih možnosti tako vzpostavi distinkcijo
med »pravično« in »nepravično« neenakostjo,14 ki predstavlja izhodi-
šče meritokratičnega pojmovanja vzgoje in izobraževanja ter s tem pove-
zano idejo »meritokratičnega upanja« (Piketty, 2014: 422) kot osnovne
predpostavke socialne mobilnosti posameznikov. Kako torej misliti dej-
stvo, kakor je izpostavljeno v tematskem poročilu Pisa in Focus15 (št. 68), da

14 Za distinkcijo med pravično in nepravično neenakostjo ter s tem povezano problematiko
glej Sher (2012). Ta distinkcija odpira (vsaj) dva ločena problema, in sicer 1) t. i. »problem raz-
mejitve« (opredelitev kriterijev, s katerimi določimo, ali je posamezen dejavnik, ki vpliva
na proces konkuriranja za selektivne družbene položaje, rezultat danosti ali izbire) ter 2) t.
i. »problem (ne)povezanosti« (opredelitev razmerja med »naravno« in »družbeno« (ne)
enakostjo). Za podrobnejšo analizo te distinkcije glej Sardoč (2017).

15 V zadnjem desetletju je raziskava PISA vsebinskemu področju zagotavljanja enakih izobra-
ževalnih možnosti namenila posebno pozornost. To potrjujejo tudi posamezna tematska
poročila rezultatov PISE (Pisa in Focus), kjer je poseben poudarek namenjen izobraževalni
pravičnosti, npr. razlikam v dosežkih med deklicami in dečki; dosežkom učencev iz socialno-
ekonomsko manj spodbudnega okolja; vplivom domačih nalog na potencialno reproduciran-

238
   235   236   237   238   239   240   241   242   243   244   245