Page 236 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 236
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
Martens, 2011). Osrednji del prispevka analizira vlogo in pomen enakih
izobraževalnih možnosti kot ene od razsežnosti izobraževalne pravično-
sti (ter s tem povezane problematike poštenosti) v okviru OECD-jevih iz-
obraževalnih politik. Navkljub zagotavljanju in uresničevanju na merito-
kraciji utemeljenega pojmovanja enakih možnosti ostaja t. i. »razkorak
v priložnostih« (Putnam, 2015) eden od ključnih problemov naraščajo-
če neenakosti. Sklepni del prispevka problematizira meritokratično nara-
vo ideje enakih izobraževalnih možnosti ter postavi pod vprašaj emanci-
patoričnost OECD-jevega kopernikanskega obrata v smer izobraževalne
pravičnosti.
Kultura objektivnosti kot »mehka moč«: primer OECD
Program mednarodne primerjave dosežkov PISA Organizacije za ekon-
omsko sodelovanje in razvoj OECD sodi – vsaj politično gledano –
med najpomembnejše raziskave na širšem vsebinskem področju vzgoje
in izobraževanja. Število sodelujočih držav, obseg vloženih sredstev, šte-
vilo sodelujočih učencev ter predstavnikov vodstva šol kot tudi medijs-
ka9 ter politična pozornost so neizpodbiten dokaz – kakor je izpostavl-
jeno v enem izmed OECD-jevih poročil –, da predstavlja raziskava PISA
– vsaj za svoje zagovornike – »prvorazredno svetovno merilo za ocenje-
vanje kakovosti, pravičnosti ter učinkovitosti šolskih sistemov« (2015: 3)
oz. »orodje, ki ga države in gospodarstva lahko uporabijo za natančne-
jšo nastavitev svojih izobraževalnih politik« (ibid.: 4). Kakor v svojem
članku PISA’s Colonialism opozarja Vasco D’Agnese je »(o)d leta 1990
do danes OECD-jeva osrednja dejavnost postala zagotavljanje podatk-
ov o uspešnosti izobraževalnih sistemov« (D’Agnese, 2015: 57). Cilj ra-
ziskave PISA – kakor je izpostavljeno v enem od poročil o rezultatih ra-
ziskave PISA 2009 Overcoming Social Background (Equity in Learning
Opportunities and Outcomes) – je »evalvacija kakovosti, pravičnosti in
učinkovitosti sistemov vzgoje in izobraževanja« (OECD, 2010: 3). Ne
tikuliral ameriški politolog Joseph Nye (1990). Za predstavitev OECD-jeve mehke moči skozi
t. i. »normativno upravljanje« glej Sellar in Lingard (2014), za analizo IEA-jeve raziskave ICCS
skozi perspektivo mehke moči pa Rutkowski in Engel (2010).
9 Pravzaprav je objava rezultatov raziskave PISA v vseh sodelujočih državah nekakšen medijski
fenomen sui generis: če sta vzgoja in izobraževanje (podobno kakor tudi znanost) na naslovnih
straneh dnevnega tiska ali pa v »prime-time« časovnih terminih praviloma odsotna, objavo
rezultatov raziskave PISA (vsaj v času objave samega poročila) spremljajo prispevki in komen-
tarji celotne znanstvene in strokovne javnosti (Lingard in Rawolle, 2004). Za analizo vloge
medijev pri predstavitvi raziskave PISA v nekaterih izmed sodelujočih držav (npr. v Angliji
in na Norveškem ter v Avstraliji) ter za predstavitev OECD-jeve medijske strategije pri dise-
minaciji rezultatov same raziskave glej Baroutsis in Lingard (2017) ter Hopfenbeck in Görgen
(2017), za analizo uporabe številk, grafov in formul kot komunikacijske strategije pa Porter
(1995).
234
Martens, 2011). Osrednji del prispevka analizira vlogo in pomen enakih
izobraževalnih možnosti kot ene od razsežnosti izobraževalne pravično-
sti (ter s tem povezane problematike poštenosti) v okviru OECD-jevih iz-
obraževalnih politik. Navkljub zagotavljanju in uresničevanju na merito-
kraciji utemeljenega pojmovanja enakih možnosti ostaja t. i. »razkorak
v priložnostih« (Putnam, 2015) eden od ključnih problemov naraščajo-
če neenakosti. Sklepni del prispevka problematizira meritokratično nara-
vo ideje enakih izobraževalnih možnosti ter postavi pod vprašaj emanci-
patoričnost OECD-jevega kopernikanskega obrata v smer izobraževalne
pravičnosti.
Kultura objektivnosti kot »mehka moč«: primer OECD
Program mednarodne primerjave dosežkov PISA Organizacije za ekon-
omsko sodelovanje in razvoj OECD sodi – vsaj politično gledano –
med najpomembnejše raziskave na širšem vsebinskem področju vzgoje
in izobraževanja. Število sodelujočih držav, obseg vloženih sredstev, šte-
vilo sodelujočih učencev ter predstavnikov vodstva šol kot tudi medijs-
ka9 ter politična pozornost so neizpodbiten dokaz – kakor je izpostavl-
jeno v enem izmed OECD-jevih poročil –, da predstavlja raziskava PISA
– vsaj za svoje zagovornike – »prvorazredno svetovno merilo za ocenje-
vanje kakovosti, pravičnosti ter učinkovitosti šolskih sistemov« (2015: 3)
oz. »orodje, ki ga države in gospodarstva lahko uporabijo za natančne-
jšo nastavitev svojih izobraževalnih politik« (ibid.: 4). Kakor v svojem
članku PISA’s Colonialism opozarja Vasco D’Agnese je »(o)d leta 1990
do danes OECD-jeva osrednja dejavnost postala zagotavljanje podatk-
ov o uspešnosti izobraževalnih sistemov« (D’Agnese, 2015: 57). Cilj ra-
ziskave PISA – kakor je izpostavljeno v enem od poročil o rezultatih ra-
ziskave PISA 2009 Overcoming Social Background (Equity in Learning
Opportunities and Outcomes) – je »evalvacija kakovosti, pravičnosti in
učinkovitosti sistemov vzgoje in izobraževanja« (OECD, 2010: 3). Ne
tikuliral ameriški politolog Joseph Nye (1990). Za predstavitev OECD-jeve mehke moči skozi
t. i. »normativno upravljanje« glej Sellar in Lingard (2014), za analizo IEA-jeve raziskave ICCS
skozi perspektivo mehke moči pa Rutkowski in Engel (2010).
9 Pravzaprav je objava rezultatov raziskave PISA v vseh sodelujočih državah nekakšen medijski
fenomen sui generis: če sta vzgoja in izobraževanje (podobno kakor tudi znanost) na naslovnih
straneh dnevnega tiska ali pa v »prime-time« časovnih terminih praviloma odsotna, objavo
rezultatov raziskave PISA (vsaj v času objave samega poročila) spremljajo prispevki in komen-
tarji celotne znanstvene in strokovne javnosti (Lingard in Rawolle, 2004). Za analizo vloge
medijev pri predstavitvi raziskave PISA v nekaterih izmed sodelujočih držav (npr. v Angliji
in na Norveškem ter v Avstraliji) ter za predstavitev OECD-jeve medijske strategije pri dise-
minaciji rezultatov same raziskave glej Baroutsis in Lingard (2017) ter Hopfenbeck in Görgen
(2017), za analizo uporabe številk, grafov in formul kot komunikacijske strategije pa Porter
(1995).
234
