Page 19 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 19
e. klemenčič ■ akademsko znanje in timss ...
deklarativno znanje ter kognitivne veščine, ki jih uvrščamo v proced-
uralno znanje (Klemenčič, 2011: str. 97). Akademsko znanje je za Banksa
(1996) znanje, ki temelji na konceptih in razlagah znanstvenikov, oziroma
objektivno znanje ter kritično razmišljanje o splošno sprejetih resnicah
(Klemenčič in Štremfel, 2011: str. 50). Kot vidimo, akademsko znanje lah-
ko, tudi po Banksovem mnenju, zajema tako deklarativno kakor proced-
uralno znanje (še več, kritično mišljenje, ki je zanj očitno pomemben del
akademskega znanja, vključuje tudi strateško znanje, če imamo v mislih
resnično kritičnega misleca).
Kot pravi Phye, strateško znanje vključuje vedeti, »kdaj« in »kako«
uporabiti deklarativno in proceduralno znanje, da lahko napraviš nek
učni rezultat, kar vključuje aktivnosti, kot so na primer reševanje prob-
lemov pri matematiki, kritično mišljenje v družboslovju itd. (Phye, 1997:
str. 55). Strateško znanje (npr. kdaj uporabiti določene postopke ali meto-
de) nekateri imenujejo tudi kondicionalno znanje, kamor sodi tudi meta-
kognitivno znanje (znanje o znanju, da vemo, kako znanje pridobivamo,
preverjamo njegovo resničnost) (Marentič-Požarnik, 2000: str. 162). Zato
je treba biti pri opredelitvi, kaj je deklarativno in kaj proceduralno znan-
je, tudi v mednarodnih raziskavah znanja (o eni pišem ravno v tem član-
ku) sila previden. Če je identifikacija deklarativnega znanja v teh raziska-
vah preprostejša, to nikakor ne drži za identifikacijo nalog, ki zahtevajo
proceduralno znanje, predvsem v smislu ločitve proceduralnega in stra-
teškega znanja. Če razumemo proceduralno znanje v primerih, ko učen-
ci znajo npr. deliti z dvomestnim številom, preverjati teze pri reševanju
problemov, strateško znanje pomeni vedeti, v katerih pogojih uporabiti
to ali ono enačbo. Pa vendarle, poenostavljena distinkcija deklarativno –
proceduralno znanje nam lahko to početje nekoliko poenostavi (in to v
smislu, da je mogoče razumeti del strateškega znanja tudi kot procedural-
no znanje). Zato se bom držala te poenostavljene distinkcije med tema
dvema vrstama znanja. Po drugi strani je jasno, da v šoli bolj poudarja-
mo deklarativno znanje, vsaj če pogledamo učne načrte šolskih predme-
tov. Seveda se v njih v zadnjem času vedno bolj zapisujejo tudi cilji, ki sku-
šajo izpostaviti proceduralno znanje, vendar šola še vedno zagovarja tezo,
da je zanjo pomemben prenos znanja. Toda katerega znanja? Če to opiše-
mo v kategorijah vsakdanjega in akademskega znanja, je primat šole ven-
darle na vulgariziranem akademskem oziroma znanstvenem znanju, ki pa
ga danes vedno bolj postuliramo v njegovi uporabni vrednosti, utilitaris-
tični dimenziji torej. Če se na tem mestu dotaknem taksonomskih teorij
znanja, je jasno, da te v prvi vrsti vidijo pomen znanja (faktografskega, de-
klarativnega znanja), ki je predpogoj za vse ostale vrste oziroma katego-
rije znanja. In kakšen tip znanja torej primerjajo mednarodne raziskave
17
deklarativno znanje ter kognitivne veščine, ki jih uvrščamo v proced-
uralno znanje (Klemenčič, 2011: str. 97). Akademsko znanje je za Banksa
(1996) znanje, ki temelji na konceptih in razlagah znanstvenikov, oziroma
objektivno znanje ter kritično razmišljanje o splošno sprejetih resnicah
(Klemenčič in Štremfel, 2011: str. 50). Kot vidimo, akademsko znanje lah-
ko, tudi po Banksovem mnenju, zajema tako deklarativno kakor proced-
uralno znanje (še več, kritično mišljenje, ki je zanj očitno pomemben del
akademskega znanja, vključuje tudi strateško znanje, če imamo v mislih
resnično kritičnega misleca).
Kot pravi Phye, strateško znanje vključuje vedeti, »kdaj« in »kako«
uporabiti deklarativno in proceduralno znanje, da lahko napraviš nek
učni rezultat, kar vključuje aktivnosti, kot so na primer reševanje prob-
lemov pri matematiki, kritično mišljenje v družboslovju itd. (Phye, 1997:
str. 55). Strateško znanje (npr. kdaj uporabiti določene postopke ali meto-
de) nekateri imenujejo tudi kondicionalno znanje, kamor sodi tudi meta-
kognitivno znanje (znanje o znanju, da vemo, kako znanje pridobivamo,
preverjamo njegovo resničnost) (Marentič-Požarnik, 2000: str. 162). Zato
je treba biti pri opredelitvi, kaj je deklarativno in kaj proceduralno znan-
je, tudi v mednarodnih raziskavah znanja (o eni pišem ravno v tem član-
ku) sila previden. Če je identifikacija deklarativnega znanja v teh raziska-
vah preprostejša, to nikakor ne drži za identifikacijo nalog, ki zahtevajo
proceduralno znanje, predvsem v smislu ločitve proceduralnega in stra-
teškega znanja. Če razumemo proceduralno znanje v primerih, ko učen-
ci znajo npr. deliti z dvomestnim številom, preverjati teze pri reševanju
problemov, strateško znanje pomeni vedeti, v katerih pogojih uporabiti
to ali ono enačbo. Pa vendarle, poenostavljena distinkcija deklarativno –
proceduralno znanje nam lahko to početje nekoliko poenostavi (in to v
smislu, da je mogoče razumeti del strateškega znanja tudi kot procedural-
no znanje). Zato se bom držala te poenostavljene distinkcije med tema
dvema vrstama znanja. Po drugi strani je jasno, da v šoli bolj poudarja-
mo deklarativno znanje, vsaj če pogledamo učne načrte šolskih predme-
tov. Seveda se v njih v zadnjem času vedno bolj zapisujejo tudi cilji, ki sku-
šajo izpostaviti proceduralno znanje, vendar šola še vedno zagovarja tezo,
da je zanjo pomemben prenos znanja. Toda katerega znanja? Če to opiše-
mo v kategorijah vsakdanjega in akademskega znanja, je primat šole ven-
darle na vulgariziranem akademskem oziroma znanstvenem znanju, ki pa
ga danes vedno bolj postuliramo v njegovi uporabni vrednosti, utilitaris-
tični dimenziji torej. Če se na tem mestu dotaknem taksonomskih teorij
znanja, je jasno, da te v prvi vrsti vidijo pomen znanja (faktografskega, de-
klarativnega znanja), ki je predpogoj za vse ostale vrste oziroma katego-
rije znanja. In kakšen tip znanja torej primerjajo mednarodne raziskave
17
