Page 18 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 18
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
Pa to ni namen pričujočega besedila. V članku se bom raje ukvarjala s te-
matizacijo znanja, predvsem akademskega znanja, ki je v središču raziska-
ve TIMSS. Odgovorov na to, kaj je znanje, je približno toliko, kot je ljudi
– znanje se namreč osmišlja ne le v kulturnih, pač pa tudi v individual-
nih kontekstih. Zato ni nenavadno, da obstaja množica definicij znanja,
tudi opozicij pri razumevanju le-teh. Justin (2013) je v svojem delu, kjer je
opozoril na nevarnosti pedagoškega in psihološkega redukcionizma, po-
nudil tudi kategorialno matriko za opis zgradbe šolskega znanja (različnih
vrst znanja). In ena od teh opozicij je akademsko vs. profano, vsakodnev-
no znanje.
Akademsko vs. profano znanje, teoretično vs. praktično
znanje
Za razumevanje tega, kaj je akademsko znanje (in kasneje v članku pove
zave med raziskavo TIMSS in akademskim znanjem), je nujno tudi ra-
zumevanje deklarativnega in proceduralnega znanja. Pri tem v članku ne
opisujem vseh teoretizacij teh dveh tipov znanja, temveč zgolj tiste, ki nam
služijo za boljšo predstavo o akademskem znanju, vezano na mednarod-
no raziskavo TIMSS. V nekaterih klasifikacijah znanja je torej akadem-
sko znanje povezano z deklarativnim, proceduralnim ter tudi strateškim
znanjem.
Po Sternbergu je deklarativno znanje vezano na poznavanje dejstev,
proceduralno znanje pa vključuje razumevanje procesov.2 Po drugi klasi-
fikaciji znanje razvrsti v akademsko in praktično. Obe klasifikaciji je po-
skušal povezati: akademsko znanje je po njegovem mnenju lahko deklara-
tivno in relevantno ali irelevantno za vsakdanje življenje; lahko pa je tudi
proceduralno, toda irelevantno za vsakodnevno življenje. Praktično znan-
je pa je zanj proceduralno znanje, ki mora biti relevantno za vsakodnev-
no življenje (Barle in Bezenšek, 2006: str. 120–121). Če to razumemo v
skladu z razmerjem med znanostjo in resnico (kot objektivno realnostjo),
potem deklarativno znanje opisuje objektivno resničnost in postane rele-
vantno za vsakodnevno življenje zgolj in samo takrat, ko te miselne ope-
racije ponavljamo. To pomeni, da se deklarativno znanje, ki je vezano na
poznavanje dejstev, lahko transformira v proceduralno (seveda pa lahko
posedujemo sočasno oba tipa znanja o neki stvari), iz česar sledi, da ju je
včasih pravzaprav težko jasno ločiti med seboj oziroma morebiti je bolje,
če rečem, da sta ta dva tipa znanja lahko med seboj tudi povezana. Primer
slednjega je na primer matematično sklepanje, ki zahteva (kompleksno)
2 Tretje v klasifikaciji je metakognitivno znanje, s katerim smo sposobni povezovati in os-
mišljati znanja ter ga tudi uporabljati.
16
Pa to ni namen pričujočega besedila. V članku se bom raje ukvarjala s te-
matizacijo znanja, predvsem akademskega znanja, ki je v središču raziska-
ve TIMSS. Odgovorov na to, kaj je znanje, je približno toliko, kot je ljudi
– znanje se namreč osmišlja ne le v kulturnih, pač pa tudi v individual-
nih kontekstih. Zato ni nenavadno, da obstaja množica definicij znanja,
tudi opozicij pri razumevanju le-teh. Justin (2013) je v svojem delu, kjer je
opozoril na nevarnosti pedagoškega in psihološkega redukcionizma, po-
nudil tudi kategorialno matriko za opis zgradbe šolskega znanja (različnih
vrst znanja). In ena od teh opozicij je akademsko vs. profano, vsakodnev-
no znanje.
Akademsko vs. profano znanje, teoretično vs. praktično
znanje
Za razumevanje tega, kaj je akademsko znanje (in kasneje v članku pove
zave med raziskavo TIMSS in akademskim znanjem), je nujno tudi ra-
zumevanje deklarativnega in proceduralnega znanja. Pri tem v članku ne
opisujem vseh teoretizacij teh dveh tipov znanja, temveč zgolj tiste, ki nam
služijo za boljšo predstavo o akademskem znanju, vezano na mednarod-
no raziskavo TIMSS. V nekaterih klasifikacijah znanja je torej akadem-
sko znanje povezano z deklarativnim, proceduralnim ter tudi strateškim
znanjem.
Po Sternbergu je deklarativno znanje vezano na poznavanje dejstev,
proceduralno znanje pa vključuje razumevanje procesov.2 Po drugi klasi-
fikaciji znanje razvrsti v akademsko in praktično. Obe klasifikaciji je po-
skušal povezati: akademsko znanje je po njegovem mnenju lahko deklara-
tivno in relevantno ali irelevantno za vsakdanje življenje; lahko pa je tudi
proceduralno, toda irelevantno za vsakodnevno življenje. Praktično znan-
je pa je zanj proceduralno znanje, ki mora biti relevantno za vsakodnev-
no življenje (Barle in Bezenšek, 2006: str. 120–121). Če to razumemo v
skladu z razmerjem med znanostjo in resnico (kot objektivno realnostjo),
potem deklarativno znanje opisuje objektivno resničnost in postane rele-
vantno za vsakodnevno življenje zgolj in samo takrat, ko te miselne ope-
racije ponavljamo. To pomeni, da se deklarativno znanje, ki je vezano na
poznavanje dejstev, lahko transformira v proceduralno (seveda pa lahko
posedujemo sočasno oba tipa znanja o neki stvari), iz česar sledi, da ju je
včasih pravzaprav težko jasno ločiti med seboj oziroma morebiti je bolje,
če rečem, da sta ta dva tipa znanja lahko med seboj tudi povezana. Primer
slednjega je na primer matematično sklepanje, ki zahteva (kompleksno)
2 Tretje v klasifikaciji je metakognitivno znanje, s katerim smo sposobni povezovati in os-
mišljati znanja ter ga tudi uporabljati.
16
