Page 20 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 20
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
znanja? Po eni strani je sklep možno izpeljati že iz tega, da velik del znanja,
ki ga preverjajo mednarodne raziskave znanja, temelji na šolskih kuriku-
lih (velja predvsem za raziskavo TIMSS), in če se šolski kurikuli še vedno
osredotočajo na deklarativno znanje, lahko iz tega izpeljemo sklep, da te
raziskave preverjajo in primerjajo predvsem deklarativno znanje. Zastran
slednjega bomo videli, da ni čisto tako. Kajti ni mogoče zanemariti, da je
mogoče v mednarodnih raziskavah (tudi TIMSS) preverjati tudi določe-
na proceduralna znanja.
Ena od opozicij vrst znanja bi lahko bilo tudi teoretično vs. praktič-
no znanje. Kaj ima to opraviti z akademskim znanjem?
Teoretično znanje – uči »zakaj«. Pomaga, da razumemo, zakaj ena
tehnika deluje, če druga ne uspe. Pokaže nam celoten gozd, gradi kontekst
in pomaga določiti strategijo. Ko imamo opravka s samoizobraževanjem,
nas teorija pripravi, da si najdemo smer svojega prihodnjega izobraževan-
ja. Teorija nas uči preko izkušenj drugih. Teoretično znanje lahko pogosto
vodi do globljega razumevanja koncepta, saj ga vidi v kontekstu neke večje
celote in razumevanja njegovega ozadja. Na drugi strani praktično znanje
privede do globljega razumevanja koncepta preko dejanj in osebnih izku-
šen posameznika. Praktično znanje nam pomaga pridobiti posebne tehni-
ke, ki postanejo naše orodje, in je zato bliže našemu vsakodnevnemu živl-
jenju. Skratka, če nam praktično znanje oziroma učenje tega, kako rešiti
nek konkretni problem, pomaga, da ta, isti problem rešimo znova in zno-
va (praksa ne more iti dalje), nam teorija pomaga, da tisto, kar smo se na-
učili ob reševanju nekega problema, prenesemo tudi na druge probleme
(Bradley, 2012).
Kot pravi Ratova, tisti, ki pridobiva teoretično znanje, pridobi-
va hkrati tudi sposobnost biti objektiven in kritičen. To nam omogoča,
da si predstavljamo nekaj, česar še nismo doživeli. Nasprotno, nas znan-
je, ki je pridobljeno zgolj na podlagi naše izkušnje, omejuje v to, kar že
znamo oziroma v nam že znani svet (Rata, 2013: str. 19). Tudi Bernstein
in Young branita teoretično znanje. Bernstein npr. dokazuje, da je dos-
top do abstraktnega teoretičnega znanja predpostavka za učinkovito de-
mokracijo – dokazuje, da je temu tako, ker s teoretičnim znanjem druž-
ba uporablja mišljenje/razmišljanje »nekaj, kar še ni bilo povedano in kar
je nepredstavljivo« in si lahko predstavlja alternativne prihodnosti (2000;
v: Wheelahan, 2010: str. 2, v: Klemenčič, 2011: str. 33). Za Young teoretič-
no znanje, ki je bilo tradicionalno organizirano kot akademsko discipli-
narno znanje, predstavlja sredstvo, ki ga uporabljajo družbe, da presežejo
meje individualnih izkušenj, da na drugi strani vidijo pojavnost nara-
ve odnosov v naravnem in družbenem svetu (Klemenčič, 2011: str. 34).
Young torej razloži, da teoretično znanje pomeni, da družbe uporabljajo
18
znanja? Po eni strani je sklep možno izpeljati že iz tega, da velik del znanja,
ki ga preverjajo mednarodne raziskave znanja, temelji na šolskih kuriku-
lih (velja predvsem za raziskavo TIMSS), in če se šolski kurikuli še vedno
osredotočajo na deklarativno znanje, lahko iz tega izpeljemo sklep, da te
raziskave preverjajo in primerjajo predvsem deklarativno znanje. Zastran
slednjega bomo videli, da ni čisto tako. Kajti ni mogoče zanemariti, da je
mogoče v mednarodnih raziskavah (tudi TIMSS) preverjati tudi določe-
na proceduralna znanja.
Ena od opozicij vrst znanja bi lahko bilo tudi teoretično vs. praktič-
no znanje. Kaj ima to opraviti z akademskim znanjem?
Teoretično znanje – uči »zakaj«. Pomaga, da razumemo, zakaj ena
tehnika deluje, če druga ne uspe. Pokaže nam celoten gozd, gradi kontekst
in pomaga določiti strategijo. Ko imamo opravka s samoizobraževanjem,
nas teorija pripravi, da si najdemo smer svojega prihodnjega izobraževan-
ja. Teorija nas uči preko izkušenj drugih. Teoretično znanje lahko pogosto
vodi do globljega razumevanja koncepta, saj ga vidi v kontekstu neke večje
celote in razumevanja njegovega ozadja. Na drugi strani praktično znanje
privede do globljega razumevanja koncepta preko dejanj in osebnih izku-
šen posameznika. Praktično znanje nam pomaga pridobiti posebne tehni-
ke, ki postanejo naše orodje, in je zato bliže našemu vsakodnevnemu živl-
jenju. Skratka, če nam praktično znanje oziroma učenje tega, kako rešiti
nek konkretni problem, pomaga, da ta, isti problem rešimo znova in zno-
va (praksa ne more iti dalje), nam teorija pomaga, da tisto, kar smo se na-
učili ob reševanju nekega problema, prenesemo tudi na druge probleme
(Bradley, 2012).
Kot pravi Ratova, tisti, ki pridobiva teoretično znanje, pridobi-
va hkrati tudi sposobnost biti objektiven in kritičen. To nam omogoča,
da si predstavljamo nekaj, česar še nismo doživeli. Nasprotno, nas znan-
je, ki je pridobljeno zgolj na podlagi naše izkušnje, omejuje v to, kar že
znamo oziroma v nam že znani svet (Rata, 2013: str. 19). Tudi Bernstein
in Young branita teoretično znanje. Bernstein npr. dokazuje, da je dos-
top do abstraktnega teoretičnega znanja predpostavka za učinkovito de-
mokracijo – dokazuje, da je temu tako, ker s teoretičnim znanjem druž-
ba uporablja mišljenje/razmišljanje »nekaj, kar še ni bilo povedano in kar
je nepredstavljivo« in si lahko predstavlja alternativne prihodnosti (2000;
v: Wheelahan, 2010: str. 2, v: Klemenčič, 2011: str. 33). Za Young teoretič-
no znanje, ki je bilo tradicionalno organizirano kot akademsko discipli-
narno znanje, predstavlja sredstvo, ki ga uporabljajo družbe, da presežejo
meje individualnih izkušenj, da na drugi strani vidijo pojavnost nara-
ve odnosov v naravnem in družbenem svetu (Klemenčič, 2011: str. 34).
Young torej razloži, da teoretično znanje pomeni, da družbe uporabljajo
18
