Page 226 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 226
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
napovednikih pa sta si skupini podobni. V interesu berljivosti so v besedi-
lu uporabljeni izrazi »učinek« napovednikov na rezultate ter »povečan-
je« in »zmanjšanje«, vendar je treba upoštevati, da iz rezultatov modela
ne moremo sklepati o tem, ali gre za učinke ali vplive v vzročnem smislu,
ampak da gre za povezanosti v korelacijskem smislu.
Preglednica 2: Rezultati regresijskih analiz povezanosti dosežkov s
posameznimi kazalniki blagostanja za učenke in za učence.
Iz preglednice lahko razberemo, da je učinek strahu pred preverjan-
jem znanja na dosežke negativen tako pri učenkah kot pri učencih. Pri
učenkah višja raven strahu pred preverjanjem znanja predstavlja v pov-
prečju za 8 točk nižje dosežke bralne pismenosti, kot so dosežki učenk
s povprečno ravnjo strahu pred preverjanjem znanja. Pri matematiki je
ta učinek zmanjšanja 14 točk in pri naravoslovju 15 točk. Pri učencih je
učinek strahu pred preverjanjem znanja na njihove dosežke podoben; pri
branju se dosežki zmanjšajo za 12, pri matematiki in naravoslovju pa za 16
točk. V teh učinkih med spoloma ni statistično pomembnih razlik, če-
prav učenke v povprečju izražajo precej višje ravni strahu pred preverjan-
jem znanja kot učenci (podatki v Preglednici 1). Negativnost učinka tega
napovednika na dosežke je seveda pričakovana.
Negativni učinek na dosežke se kaže tudi ob pogostejšemu doživ-
ljanju medvrstniškega nasilja in višji zaznani nepravičnosti učiteljev.
Učinek pogostosti doživljanja medvrstniškega nasilja na dosežke je med
spoloma podoben; hkrati pa ta napovednik učinkuje podobno na vseh
treh področjih pismenosti. Pri učenkah večja pogostost doživljanja med-
vrstniškega nasilja pri vseh treh pismenostih predstavlja v povprečju za 9
točk nižje dosežke, pri učencih pa za 6 točk pri branju in matematiki in
224
napovednikih pa sta si skupini podobni. V interesu berljivosti so v besedi-
lu uporabljeni izrazi »učinek« napovednikov na rezultate ter »povečan-
je« in »zmanjšanje«, vendar je treba upoštevati, da iz rezultatov modela
ne moremo sklepati o tem, ali gre za učinke ali vplive v vzročnem smislu,
ampak da gre za povezanosti v korelacijskem smislu.
Preglednica 2: Rezultati regresijskih analiz povezanosti dosežkov s
posameznimi kazalniki blagostanja za učenke in za učence.
Iz preglednice lahko razberemo, da je učinek strahu pred preverjan-
jem znanja na dosežke negativen tako pri učenkah kot pri učencih. Pri
učenkah višja raven strahu pred preverjanjem znanja predstavlja v pov-
prečju za 8 točk nižje dosežke bralne pismenosti, kot so dosežki učenk
s povprečno ravnjo strahu pred preverjanjem znanja. Pri matematiki je
ta učinek zmanjšanja 14 točk in pri naravoslovju 15 točk. Pri učencih je
učinek strahu pred preverjanjem znanja na njihove dosežke podoben; pri
branju se dosežki zmanjšajo za 12, pri matematiki in naravoslovju pa za 16
točk. V teh učinkih med spoloma ni statistično pomembnih razlik, če-
prav učenke v povprečju izražajo precej višje ravni strahu pred preverjan-
jem znanja kot učenci (podatki v Preglednici 1). Negativnost učinka tega
napovednika na dosežke je seveda pričakovana.
Negativni učinek na dosežke se kaže tudi ob pogostejšemu doživ-
ljanju medvrstniškega nasilja in višji zaznani nepravičnosti učiteljev.
Učinek pogostosti doživljanja medvrstniškega nasilja na dosežke je med
spoloma podoben; hkrati pa ta napovednik učinkuje podobno na vseh
treh področjih pismenosti. Pri učenkah večja pogostost doživljanja med-
vrstniškega nasilja pri vseh treh pismenostih predstavlja v povprečju za 9
točk nižje dosežke, pri učencih pa za 6 točk pri branju in matematiki in
224
