Page 223 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 223
v. vendramin, m. štraus ■ enakost med spoloma kot dejavnik blagostanja?
preverjanje znanja in potem približno 40 minut odgovarjajo na vprašal-
nik (OECD, 2017b). Dosežki posameznega učenca oziroma učenke na
tem preverjanju so v bazi za vsako od treh področij podani v obliki deset-
ih t. i. verjetnih vrednosti (angl. »plausible values«), kar omogoča statis-
tično kakovostnejše izračune kazalnikov o dosežkih na ravni populaci-
je. Vsebinski opisi znanj in spretnosti, ki jih izkazujejo učenke in učenci
z dosežki na posameznih ravneh mednarodnih lestvic bralne, matem-
atične in naravoslovne pismenosti, so dostopni v OECD (2016c) in Štraus,
Šterman Ivančič in Štigl (2016).
Kazalniki različnih vidikov blagostanja, ki jih v članku uporabi-
va kot napovednike dosežkov, so v bazi PISA praviloma podani v obli-
ki indeksov, izpeljanih iz odgovorov učenk in učencev na več postavk v
vprašalniku.14 Pri izboru kazalnikov za napovednike praviloma slediva
izhodiščem v Borgonovi in Pál (2016), vendar ne povsem. Vključitev ce-
lotnega nabora kazalnikov bi predstavljala zelo kompleksen model, zato
sva se osredotočili le na določene vidike blagostanja, na psihološko in so-
cialno dimenzijo. Kazalnika psihološkega blagostanja sta indeksa storil-
nostna motiviranost in strah pred preverjanjem znanja. Kazalniki social-
nega blagostanja so indeksi občutek pripadnosti šoli, zaznana čustvena
podpora staršev, pogostost doživljanja medvrstniškega nasilja in zaznana
nepravičnost učiteljev. Podrobnejši opisi indeksov oziroma postavk, ki so
podlaga za izpeljavo posameznega indeksa, so dostopni v OECD (2017a).
Statistične analize
V prvem koraku je bila izvedena osnovna deskriptivna analiza izbranih ka-
zalnikov blagostanja po spolu in t-test analiza za primerjave vrednosti ka-
zalnikov med učenkami in učenci. Ta analiza naslavlja prvo raziskovalno
vprašanje. Za drugo raziskovalno vprašanje, kjer ugotavljava povezanost
kazalnikov blagostanja z dosežki, sva uporabili (linearno) regresijsko ana-
lizo vsakega kazalnika posebej za učenke in posebej za učence.
Zaradi strukture dvostopenjskega vzorčenja v raziskavi PISA
– posamezni učenci oziroma učenke so vzorčeni znotraj predhodno
14 Indeks je v bazi PISA oblikovan na intervalni lestvici, za katero velja, da je povprečje
OECD enako 0 in standardni odklon 1, pri čemer je v standardizaciji vsem državam do-
deljena enaka utež (OECD, 2017b). Pomembno je razumevanje, da negativna vrednost
indeksa ne nakazuje neposredno negativnega odgovora na postavke, iz katerih je indeks
izpeljan, ampak odgovore, ki so manj pozitivni (ali bolj negativni) od povprečnega odgov-
ora v državah OECD. Podobno pozitivna vrednost nakazuje bolj pozitivne (ali manj neg-
ativne) odgovore od povprečnega odgovora v državah OECD. Za potrebe analize v tem
članku so indeksi dodatno standardizirani na populacijo slovenskih 15-letnikov/-ic, kar
pomeni, da predstavlja vrednost 0 povprečje za Slovenijo, standardni odklon 1 pa ponaz-
arja enoto razpršenosti vrednosti indeksa znotraj Slovenije.
221
preverjanje znanja in potem približno 40 minut odgovarjajo na vprašal-
nik (OECD, 2017b). Dosežki posameznega učenca oziroma učenke na
tem preverjanju so v bazi za vsako od treh področij podani v obliki deset-
ih t. i. verjetnih vrednosti (angl. »plausible values«), kar omogoča statis-
tično kakovostnejše izračune kazalnikov o dosežkih na ravni populaci-
je. Vsebinski opisi znanj in spretnosti, ki jih izkazujejo učenke in učenci
z dosežki na posameznih ravneh mednarodnih lestvic bralne, matem-
atične in naravoslovne pismenosti, so dostopni v OECD (2016c) in Štraus,
Šterman Ivančič in Štigl (2016).
Kazalniki različnih vidikov blagostanja, ki jih v članku uporabi-
va kot napovednike dosežkov, so v bazi PISA praviloma podani v obli-
ki indeksov, izpeljanih iz odgovorov učenk in učencev na več postavk v
vprašalniku.14 Pri izboru kazalnikov za napovednike praviloma slediva
izhodiščem v Borgonovi in Pál (2016), vendar ne povsem. Vključitev ce-
lotnega nabora kazalnikov bi predstavljala zelo kompleksen model, zato
sva se osredotočili le na določene vidike blagostanja, na psihološko in so-
cialno dimenzijo. Kazalnika psihološkega blagostanja sta indeksa storil-
nostna motiviranost in strah pred preverjanjem znanja. Kazalniki social-
nega blagostanja so indeksi občutek pripadnosti šoli, zaznana čustvena
podpora staršev, pogostost doživljanja medvrstniškega nasilja in zaznana
nepravičnost učiteljev. Podrobnejši opisi indeksov oziroma postavk, ki so
podlaga za izpeljavo posameznega indeksa, so dostopni v OECD (2017a).
Statistične analize
V prvem koraku je bila izvedena osnovna deskriptivna analiza izbranih ka-
zalnikov blagostanja po spolu in t-test analiza za primerjave vrednosti ka-
zalnikov med učenkami in učenci. Ta analiza naslavlja prvo raziskovalno
vprašanje. Za drugo raziskovalno vprašanje, kjer ugotavljava povezanost
kazalnikov blagostanja z dosežki, sva uporabili (linearno) regresijsko ana-
lizo vsakega kazalnika posebej za učenke in posebej za učence.
Zaradi strukture dvostopenjskega vzorčenja v raziskavi PISA
– posamezni učenci oziroma učenke so vzorčeni znotraj predhodno
14 Indeks je v bazi PISA oblikovan na intervalni lestvici, za katero velja, da je povprečje
OECD enako 0 in standardni odklon 1, pri čemer je v standardizaciji vsem državam do-
deljena enaka utež (OECD, 2017b). Pomembno je razumevanje, da negativna vrednost
indeksa ne nakazuje neposredno negativnega odgovora na postavke, iz katerih je indeks
izpeljan, ampak odgovore, ki so manj pozitivni (ali bolj negativni) od povprečnega odgov-
ora v državah OECD. Podobno pozitivna vrednost nakazuje bolj pozitivne (ali manj neg-
ativne) odgovore od povprečnega odgovora v državah OECD. Za potrebe analize v tem
članku so indeksi dodatno standardizirani na populacijo slovenskih 15-letnikov/-ic, kar
pomeni, da predstavlja vrednost 0 povprečje za Slovenijo, standardni odklon 1 pa ponaz-
arja enoto razpršenosti vrednosti indeksa znotraj Slovenije.
221
