Page 227 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 227
v. vendramin, m. štraus ■ enakost med spoloma kot dejavnik blagostanja?
za 5 točk pri naravoslovju. Zaznana nepravičnost učiteljev za 13 točk tako
pri učencih kot pri učenkah znižuje dosežke pri branju, za 17 (učenke)
oziroma 15 točk (učenci) pri matematiki in za 19 (učenke) oziroma 18 točk
(učenci) pri naravoslovju.
Pozitivni učinek na dosežke kažejo občutek pripadnosti šoli, zazna-
na čustvena podpora staršev in storilnostna motiviranost. Pri učenkah
učinek občutka pripadnosti šoli predstavlja za 8 točk višje doseže pri bran-
ju in naravoslovju in za 7 točk višje dosežke pri matematiki. Pri učencih
pa se učinek tega kazalnika kaže v 12 točk višjih dosežkih pri branju in
naravoslovju ter v za 9 točk višjih dosežkih pri matematiki. Učinek
zaznane čustvene podpore staršev se pri učenkah kaže v za 12 točk višjih
dosežkih pri branju, za 8 točk višjih dosežkih pri matematiki in za 11 točk
višjih dosežkih pri naravoslovju. Učinek pri učencih je v za 9 točk višjih
dosežkih pri branju, za 5 točk višjih dosežkih pri matematiki in v 8 točk
višjih pri naravoslovju. Za nobenega od teh kazalnikov se med spoloma
niso pokazale razlike v učinku na dosežke.
Med spoloma pa je razlika v učinku na dosežke pri storilnostni mo-
tiviranosti. Učinek tega napovednika na dosežke je večji pri učenkah kot
pri učencih. Pri učenkah se učinek storilnostne motiviranosti kaže v za 17
točk višjih dosežkih pri branju, 21 točk pri matematiki in 22 točk pri nar-
avoslovju. Pri učencih pa se učinek storilnostne motiviranosti kaže v za
10 točk višjih dosežkih pri branju, 12 točk pri matematiki in 11 točk pri
naravoslovju.
Sklepne besede
V prvem delu prispevka sva poskušali opozoriti na to, da dejavnikov, ki
opisujejo dosežke, ni mogoče vzeti za univerzalne ali kar dane, pač pa jih
je treba misliti v okviru družbenih, ekonomskih in kulturnih vidikov živ-
ljenja v določeni državi. To pomeni, da je tako dosežke same kot njihovo
vrednotenje in interpretacijo treba misliti kot družbeno umeščene, kar je
naslednji korak v interpretaciji podatkov. Z analizo razmerij med medi-
ji, dominantnimi diskurzi spola, edukacijsko politiko in raziskovalnimi
usmeritvami ter živetimi izkušnjami deklic in deklet je mogoče postaviti
tezo, da postfeministično predpostavljanje enakosti med spoloma zamegl-
juje problematiko seksizma (Ringrose, 2012). Lahko bi tudi dodali, da em-
pirične metode in merjenja neenakosti med ženskami in moškimi zaosta-
jajo za sofisticiranimi in kompleksnimi teoretskimi razlagami. Opozoriti
je torej treba na neke vrste »neskladje« med kompleksnimi teoretskimi
konstrukcijami in empiričnimi metodami merjenja neenakosti (Young,
Fort in Danner, 1994: 55).
225
za 5 točk pri naravoslovju. Zaznana nepravičnost učiteljev za 13 točk tako
pri učencih kot pri učenkah znižuje dosežke pri branju, za 17 (učenke)
oziroma 15 točk (učenci) pri matematiki in za 19 (učenke) oziroma 18 točk
(učenci) pri naravoslovju.
Pozitivni učinek na dosežke kažejo občutek pripadnosti šoli, zazna-
na čustvena podpora staršev in storilnostna motiviranost. Pri učenkah
učinek občutka pripadnosti šoli predstavlja za 8 točk višje doseže pri bran-
ju in naravoslovju in za 7 točk višje dosežke pri matematiki. Pri učencih
pa se učinek tega kazalnika kaže v 12 točk višjih dosežkih pri branju in
naravoslovju ter v za 9 točk višjih dosežkih pri matematiki. Učinek
zaznane čustvene podpore staršev se pri učenkah kaže v za 12 točk višjih
dosežkih pri branju, za 8 točk višjih dosežkih pri matematiki in za 11 točk
višjih dosežkih pri naravoslovju. Učinek pri učencih je v za 9 točk višjih
dosežkih pri branju, za 5 točk višjih dosežkih pri matematiki in v 8 točk
višjih pri naravoslovju. Za nobenega od teh kazalnikov se med spoloma
niso pokazale razlike v učinku na dosežke.
Med spoloma pa je razlika v učinku na dosežke pri storilnostni mo-
tiviranosti. Učinek tega napovednika na dosežke je večji pri učenkah kot
pri učencih. Pri učenkah se učinek storilnostne motiviranosti kaže v za 17
točk višjih dosežkih pri branju, 21 točk pri matematiki in 22 točk pri nar-
avoslovju. Pri učencih pa se učinek storilnostne motiviranosti kaže v za
10 točk višjih dosežkih pri branju, 12 točk pri matematiki in 11 točk pri
naravoslovju.
Sklepne besede
V prvem delu prispevka sva poskušali opozoriti na to, da dejavnikov, ki
opisujejo dosežke, ni mogoče vzeti za univerzalne ali kar dane, pač pa jih
je treba misliti v okviru družbenih, ekonomskih in kulturnih vidikov živ-
ljenja v določeni državi. To pomeni, da je tako dosežke same kot njihovo
vrednotenje in interpretacijo treba misliti kot družbeno umeščene, kar je
naslednji korak v interpretaciji podatkov. Z analizo razmerij med medi-
ji, dominantnimi diskurzi spola, edukacijsko politiko in raziskovalnimi
usmeritvami ter živetimi izkušnjami deklic in deklet je mogoče postaviti
tezo, da postfeministično predpostavljanje enakosti med spoloma zamegl-
juje problematiko seksizma (Ringrose, 2012). Lahko bi tudi dodali, da em-
pirične metode in merjenja neenakosti med ženskami in moškimi zaosta-
jajo za sofisticiranimi in kompleksnimi teoretskimi razlagami. Opozoriti
je torej treba na neke vrste »neskladje« med kompleksnimi teoretskimi
konstrukcijami in empiričnimi metodami merjenja neenakosti (Young,
Fort in Danner, 1994: 55).
225
