Page 225 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 225
v. vendramin, m. štraus ■ enakost med spoloma kot dejavnik blagostanja?
so učenke uspešnejše od učencev z razliko 6 točk, pri bralni pismenosti
pa so učenke uspešnejše od učencev za kar 43 točk na mednarodni lestvi-
ci. Iz mednarodnih poročil PISA za leto 2015 (OECD, 2016c) lahko ugot-
ovimo, da je prednost v dosežkih učenk pred učenci pri bralni pismenos-
ti mogoče zaznati v vseh sodelujočih državah, pri čemer pa je prednost
učenk pred učenci v Sloveniji med večjimi glede na ostale države OECD.
Na splošno pri matematični in naravoslovni pismenosti velja, da prib-
ližno v polovici držav OECD med spoloma ni razlik, v polovici držav pa
so uspešnejši učenci. Pri matematični pismenosti so od učencev uspešne-
jše učenke le na Finskem, pri naravoslovni pismenosti pa, ob Sloveniji, še
na Finskem, v Grčiji in Latviji (OECD, 2016c).
V drugem delu preglednice navajava podatke o vrednostih kazal-
nikov blagostanja za slovenske učenke in učence. Za več kazalnikov so se
pokazale razlike med spoloma. Tako učenke bolj kot učenci izražajo strah
pred preverjanjem znanja in zaznano čustveno podporo staršev. Učenci
pa več kot učenke poročajo o pogostosti doživljanja medvrstniškega nasil-
ja in zaznani nepravičnosti učiteljev. Te razlike gre nemara pripisati ra-
zličnim socializacijam in posledično oblikovanju različnih samopodob –
učenke se pogosto dojemajo kot manj kompetentne ali nekompetentne pri
določenih predmetnih področjih, ki so »kodirana« kot moška,16 lahko
pa gre preprosto za to, da so učenke v splošnem bolj kot učenci priprav-
ljene priznati, da jih je strah, kar nas spet pripelje k vprašanju različnih
socializacij. Podobno bi bilo mogoče razložiti tudi razlike pri zaznavan-
ju medvrstniškega nasilja in nepravičnosti učiteljev. Med spoloma pa v
Sloveniji ni razlik glede odgovorov o občutku pripadnosti šoli in storil-
nostni motiviranosti.
Drugo raziskovalno vprašanje naslavlja povezanost kazalnikov bla-
gostanja z dosežki učenk in učencev na področjih bralne, matematične in
naravoslovne pismenosti. Glede na to, da so za določene kazalnike dosežk-
ov in blagostanja med spoloma razlike, je smiselno vprašanje tudi o tem,
ali oziroma kako se razlikujejo povezanosti med kazalniki blagostanja in
dosežki. V ta namen so ločeno po spolu izvedene regresijske analize po
posameznih vrstah dosežkov in po posameznih kazalnikih blagostanja.
Rezultati teh analiz so predstavljeni v Preglednici 2.
Za ugotavljanje učinka posameznih napovednikov na dosežke gleda-
mo koeficient v stolpcu z naslovom (b), ki pove, koliko se dosežki poveča-
jo ali zmanjšajo, ko primerjamo skupino učenk in učencev, ki ima za en
standardni odklon višje vrednosti napovednika, v primerjavi s skupino
učenk in učencev, ki ima povprečne vrednosti napovednika, po ostalih
16 To je aplikabilno zlasti na naravoslovna področja oz. matematiko.
223
so učenke uspešnejše od učencev z razliko 6 točk, pri bralni pismenosti
pa so učenke uspešnejše od učencev za kar 43 točk na mednarodni lestvi-
ci. Iz mednarodnih poročil PISA za leto 2015 (OECD, 2016c) lahko ugot-
ovimo, da je prednost v dosežkih učenk pred učenci pri bralni pismenos-
ti mogoče zaznati v vseh sodelujočih državah, pri čemer pa je prednost
učenk pred učenci v Sloveniji med večjimi glede na ostale države OECD.
Na splošno pri matematični in naravoslovni pismenosti velja, da prib-
ližno v polovici držav OECD med spoloma ni razlik, v polovici držav pa
so uspešnejši učenci. Pri matematični pismenosti so od učencev uspešne-
jše učenke le na Finskem, pri naravoslovni pismenosti pa, ob Sloveniji, še
na Finskem, v Grčiji in Latviji (OECD, 2016c).
V drugem delu preglednice navajava podatke o vrednostih kazal-
nikov blagostanja za slovenske učenke in učence. Za več kazalnikov so se
pokazale razlike med spoloma. Tako učenke bolj kot učenci izražajo strah
pred preverjanjem znanja in zaznano čustveno podporo staršev. Učenci
pa več kot učenke poročajo o pogostosti doživljanja medvrstniškega nasil-
ja in zaznani nepravičnosti učiteljev. Te razlike gre nemara pripisati ra-
zličnim socializacijam in posledično oblikovanju različnih samopodob –
učenke se pogosto dojemajo kot manj kompetentne ali nekompetentne pri
določenih predmetnih področjih, ki so »kodirana« kot moška,16 lahko
pa gre preprosto za to, da so učenke v splošnem bolj kot učenci priprav-
ljene priznati, da jih je strah, kar nas spet pripelje k vprašanju različnih
socializacij. Podobno bi bilo mogoče razložiti tudi razlike pri zaznavan-
ju medvrstniškega nasilja in nepravičnosti učiteljev. Med spoloma pa v
Sloveniji ni razlik glede odgovorov o občutku pripadnosti šoli in storil-
nostni motiviranosti.
Drugo raziskovalno vprašanje naslavlja povezanost kazalnikov bla-
gostanja z dosežki učenk in učencev na področjih bralne, matematične in
naravoslovne pismenosti. Glede na to, da so za določene kazalnike dosežk-
ov in blagostanja med spoloma razlike, je smiselno vprašanje tudi o tem,
ali oziroma kako se razlikujejo povezanosti med kazalniki blagostanja in
dosežki. V ta namen so ločeno po spolu izvedene regresijske analize po
posameznih vrstah dosežkov in po posameznih kazalnikih blagostanja.
Rezultati teh analiz so predstavljeni v Preglednici 2.
Za ugotavljanje učinka posameznih napovednikov na dosežke gleda-
mo koeficient v stolpcu z naslovom (b), ki pove, koliko se dosežki poveča-
jo ali zmanjšajo, ko primerjamo skupino učenk in učencev, ki ima za en
standardni odklon višje vrednosti napovednika, v primerjavi s skupino
učenk in učencev, ki ima povprečne vrednosti napovednika, po ostalih
16 To je aplikabilno zlasti na naravoslovna področja oz. matematiko.
223
