Page 224 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 224
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
vzorčenih šol – so za izračune vzorčnih varianc in standardnih napak ce-
nilk uporabljene ustrezne vzorčne uteži, ki so na voljo v bazi, in bootstrap
metode (glej npr. OECD, 2017b).15 Kontekstualnih učinkov dejavnikov
na ravni šol, kar bi zahtevalo hierarhične analize, nisva ugotavljali, ker so
za nas (vsaj v prvem koraku) zanimive povezanosti med napovedniki in
dosežki na ravni celotne populacije mladostnikov oziroma mladostnic v
Sloveniji. Preverili sva tudi možnost multikolinearnosti med napovedni-
ki in ocenjujeva, da je v modelu ni. Medsebojno povezano delovanje de-
javnikov v model ni vključeno, saj bi to zahtevalo še dodatno raven kom-
pleksnosti. Z analizo sva tako ugotavljali le neto (suhi) linearni prispevek
posameznega kazalnika blagostanja k (visokim) dosežkom. Pomembnost
napovednikov sva ugotavljali pri stopnji tveganja 0,05.
Rezultati
V tem razdelku bova predstavili rezultate analiz. Prvo raziskovalno
vprašanje naslavlja primerjave kazalnikov blagostanja med spoloma v
Sloveniji. Rezultati analize so predstavljeni v Preglednici 1.
Preglednica 1: Povprečne vrednosti kazalnikov dosežkov in blagostanja
za 15-letne učenke in učence v Sloveniji.
V prvem delu preglednice so podatki o dosežkih slovenskih učenk in
učencev na mednarodnem preizkusu znanja PISA leta 2015. Med spoloma
ni razlike v ravneh matematične pismenosti, pri naravoslovni pismenosti
15 Izračuni so izvedeni z aplikacijama SPSS 24 in IEA IDB Analyzer.
222
vzorčenih šol – so za izračune vzorčnih varianc in standardnih napak ce-
nilk uporabljene ustrezne vzorčne uteži, ki so na voljo v bazi, in bootstrap
metode (glej npr. OECD, 2017b).15 Kontekstualnih učinkov dejavnikov
na ravni šol, kar bi zahtevalo hierarhične analize, nisva ugotavljali, ker so
za nas (vsaj v prvem koraku) zanimive povezanosti med napovedniki in
dosežki na ravni celotne populacije mladostnikov oziroma mladostnic v
Sloveniji. Preverili sva tudi možnost multikolinearnosti med napovedni-
ki in ocenjujeva, da je v modelu ni. Medsebojno povezano delovanje de-
javnikov v model ni vključeno, saj bi to zahtevalo še dodatno raven kom-
pleksnosti. Z analizo sva tako ugotavljali le neto (suhi) linearni prispevek
posameznega kazalnika blagostanja k (visokim) dosežkom. Pomembnost
napovednikov sva ugotavljali pri stopnji tveganja 0,05.
Rezultati
V tem razdelku bova predstavili rezultate analiz. Prvo raziskovalno
vprašanje naslavlja primerjave kazalnikov blagostanja med spoloma v
Sloveniji. Rezultati analize so predstavljeni v Preglednici 1.
Preglednica 1: Povprečne vrednosti kazalnikov dosežkov in blagostanja
za 15-letne učenke in učence v Sloveniji.
V prvem delu preglednice so podatki o dosežkih slovenskih učenk in
učencev na mednarodnem preizkusu znanja PISA leta 2015. Med spoloma
ni razlike v ravneh matematične pismenosti, pri naravoslovni pismenosti
15 Izračuni so izvedeni z aplikacijama SPSS 24 in IEA IDB Analyzer.
222
