Page 228 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 228
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
Hkrati sva želeli odpreti razmislek o blagostanju kot ospoljenem
konceptu.17 Če gre v splošnem dekletom bolje, ali temu sledi tudi raven
blagostanja? In, ali je razmislek o ospoljenosti blagostanja sploh odprt in
na kakšen način. Zaključiti je mogoče, da ta dimenzija vsekakor ni (do-
volj) prisotna: ne v pridobivanju podatkov ne v interpretacijah, ki temu
sledijo. Možne rešitve ali dopolnitve v tej smeri bi bile: eksplicitnejši ra-
ziskovalni fokus na dimenzije, ki bi osvetlile širše realnosti življenj učenk
in učencev. Nedvomno dekleta izkušajo številne (ospoljene) pritiske, ki
so ključni za blagostanje in ki jih (so)oblikujejo stereotipi in seksizem: vi-
dez, uspeh v šoli, sprejetost, (ne)sprejemljivi načini obnašanja ipd. (prim.
Young Minds, 2016).18
V drugem delu sva se osredotočili na uporabo podatkov raziskave
PISA za ugotavljanje, ali so med spoloma razlike v prepletenosti medsebo-
jnih povezav med dosežki in nekaterimi dimenzijami blagostanja. Krovno
rezultati regresijskih analiz, ki sva jih za to raziskovanje uporabili, kaže-
jo, da so učinki napovednikov dosežkov podobni tako med spoloma kot
med področji pismenosti, na katerih te dosežke ugotavljamo. Za večino
izbranih kazalnikov blagostanja med spoloma v teh učinkih ni zaznanih
statistično pomembnih razlik z izjemo, da ima na vseh treh področjih pis-
menosti storilnostna motiviranost pomembno večji pozitivni učinek na
dosežke pri učenkah kot pri učencih. Pri tem je zanimivo, da pri storil-
nostni motiviranosti, ob občutku pripadnosti šoli, ni razlike med spolo-
ma v sami vrednosti kazalnika, kot jo lahko izpeljemo iz odgovorov učenk
in učencev.
Zaključke je mogoče nakazati v naslednji smeri: neoliberalne agen-
de, ki vedno bolj vplivajo na izobraževanje in ki jih bolj kot blagostanje v
najširšem pomenu besede zanima gospodarska rast, konkurenčnost ipd.,
zahtevajo vse boljše dosežke in meritve storilnosti učencev oz. učenk in šol
(O‘Brien, 2008: 9). V tem okviru je zanimivo izkazovanje učinka storil-
nostne motiviranosti na dosežke učenk, kar lahko povežemo z družbeni-
mi pritiski in zaznavanjem lastnih sposobnosti, pa nemara tudi s splošni-
mi izobraževalnimi poudarki glede pomena učenja in prizadevanja za čim
boljšimi dosežki (Butler, 2014: 8).19 Vsekakor bi potrebovali več podatkov
17 R. Samuel denimo postavlja tezo, da je preplet edukacijskega uspeha – kar konceptualizira
kot uspešno medgeneracijsko edukacijsko mobilnost – in blagostanja dinamičen, vzaje-
men in ospoljen proces (za več gl. Samuel, 2014).
18 Tu je treba imeti v mislih zlasti medije in popularno kulturo, ki dekleta oziroma ženske
predstavljajo na specifične načine. Te idealizirane podobe, četudi so nedosegljive, preže-
majo vsakdanja življenja deklet (pravzaprav tudi fantov). Pritiski, ki so povezani z življen-
jem »on-line«, so specifični za današnji čas (Young Minds, 2016: 13).
19 Ruth Butler govori o ospoljenih motivacijskih tendencah »dokazati se« (učenci kažejo,
česa so sposobni) proti »poskušati se izboljšati« (učenke si prizadevajo izboljšati se), kar
226
Hkrati sva želeli odpreti razmislek o blagostanju kot ospoljenem
konceptu.17 Če gre v splošnem dekletom bolje, ali temu sledi tudi raven
blagostanja? In, ali je razmislek o ospoljenosti blagostanja sploh odprt in
na kakšen način. Zaključiti je mogoče, da ta dimenzija vsekakor ni (do-
volj) prisotna: ne v pridobivanju podatkov ne v interpretacijah, ki temu
sledijo. Možne rešitve ali dopolnitve v tej smeri bi bile: eksplicitnejši ra-
ziskovalni fokus na dimenzije, ki bi osvetlile širše realnosti življenj učenk
in učencev. Nedvomno dekleta izkušajo številne (ospoljene) pritiske, ki
so ključni za blagostanje in ki jih (so)oblikujejo stereotipi in seksizem: vi-
dez, uspeh v šoli, sprejetost, (ne)sprejemljivi načini obnašanja ipd. (prim.
Young Minds, 2016).18
V drugem delu sva se osredotočili na uporabo podatkov raziskave
PISA za ugotavljanje, ali so med spoloma razlike v prepletenosti medsebo-
jnih povezav med dosežki in nekaterimi dimenzijami blagostanja. Krovno
rezultati regresijskih analiz, ki sva jih za to raziskovanje uporabili, kaže-
jo, da so učinki napovednikov dosežkov podobni tako med spoloma kot
med področji pismenosti, na katerih te dosežke ugotavljamo. Za večino
izbranih kazalnikov blagostanja med spoloma v teh učinkih ni zaznanih
statistično pomembnih razlik z izjemo, da ima na vseh treh področjih pis-
menosti storilnostna motiviranost pomembno večji pozitivni učinek na
dosežke pri učenkah kot pri učencih. Pri tem je zanimivo, da pri storil-
nostni motiviranosti, ob občutku pripadnosti šoli, ni razlike med spolo-
ma v sami vrednosti kazalnika, kot jo lahko izpeljemo iz odgovorov učenk
in učencev.
Zaključke je mogoče nakazati v naslednji smeri: neoliberalne agen-
de, ki vedno bolj vplivajo na izobraževanje in ki jih bolj kot blagostanje v
najširšem pomenu besede zanima gospodarska rast, konkurenčnost ipd.,
zahtevajo vse boljše dosežke in meritve storilnosti učencev oz. učenk in šol
(O‘Brien, 2008: 9). V tem okviru je zanimivo izkazovanje učinka storil-
nostne motiviranosti na dosežke učenk, kar lahko povežemo z družbeni-
mi pritiski in zaznavanjem lastnih sposobnosti, pa nemara tudi s splošni-
mi izobraževalnimi poudarki glede pomena učenja in prizadevanja za čim
boljšimi dosežki (Butler, 2014: 8).19 Vsekakor bi potrebovali več podatkov
17 R. Samuel denimo postavlja tezo, da je preplet edukacijskega uspeha – kar konceptualizira
kot uspešno medgeneracijsko edukacijsko mobilnost – in blagostanja dinamičen, vzaje-
men in ospoljen proces (za več gl. Samuel, 2014).
18 Tu je treba imeti v mislih zlasti medije in popularno kulturo, ki dekleta oziroma ženske
predstavljajo na specifične načine. Te idealizirane podobe, četudi so nedosegljive, preže-
majo vsakdanja življenja deklet (pravzaprav tudi fantov). Pritiski, ki so povezani z življen-
jem »on-line«, so specifični za današnji čas (Young Minds, 2016: 13).
19 Ruth Butler govori o ospoljenih motivacijskih tendencah »dokazati se« (učenci kažejo,
česa so sposobni) proti »poskušati se izboljšati« (učenke si prizadevajo izboljšati se), kar
226
