Page 218 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 218
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
samoporočanje otrok o globalnem blagostanju ni nujno zanesljivo
(OECD, 2009: 24).
Najprej bova na kratko osvetlili stanje in kritično ovrednotili en del
problematike, tj. dosežke, pri katerih so v raziskavi PISA uspešnejša dekle-
ta, in izpostavili, zakaj »dosežki ne povedo vsega«.6 Nato bova predstavi-
li nekatere izseke oziroma delčke raziskave PISA o blagostanju učenk in
učencev. V nadaljevanju bova opravili primerjavo razlik (če se bo izkaza-
lo, da obstajajo) med spoloma pri dosežkih in blagostanju. Za konec bova
ponudili nekaj možnih razlag oziroma hipotez, zakaj (lahko) prihaja do
takega (ospoljenega) razkoraka med dosežki in blagostanjem. Kot vidike
blagostanja v članku obravnavava predvsem dejavnike s področij psihološ-
kega in socialnega blagostanja, ki so: strah pred preverjanjem znanja, sto-
rilnostna motiviranost, občutek pripadnosti šoli, pogostost doživljanja
medvrstniškega nasilja, zaznana čustvena podpora staršev in zaznana ne-
pravičnost učiteljev.
Če povzameva, glavni raziskovalni vprašanji, ki si ju na tem mestu
zastavljava, sta:
a. Kakšne so primerjave med spoloma v Sloveniji po nekaterih vidikih
blagostanja?
b. Ali so med spoloma razlike glede učinkov (kazalnikov) blagostanja
na dosežke?7
Opis stanja: dosežki, neoliberalni pritiski in prepletenost
dejavnikov
Neoliberalno prepredanje edukacijskih politik na zahodu danes seveda ni
nič novega, fleksibilna delovna sila je videti kot garancija v kompetitiv-
nem globalnem trgu, od tod tudi veliko posvečanje dosežkom, ki je v do-
kumentih začinjeno z gesli, kot sta odličnost in standardi. Christian Laval
temu pravi »terminološki transfer« – menedžersko leksiko naj bi bilo
mogoče uporabiti pri vzgojno-izobraževalnem delovanju (Laval, 2005:
64). Odgovornost za uspeh ali neuspeh je sedaj pripisana posameznikom
ali posameznicam, ki so si pač sami »krivi«, če jim ne uspe v svetu dom-
nevnih možnosti za vse. Poleg tega, kot piše Zdenko Kodelja (2016: 19),
se neoliberalni pogled kaže tudi v vse večjem pomenu, ki se pripisuje
6 Poleg tega gre v PISI za dosežke, ki bi jih lahko označili za tiste, ki so najbolj zanimivi za trg
dela, drugi cilji, ki jih je težje (iz)meriti, pa v raziskavo niso vključeni. Lahko bi rekli, da gre
za bolj pragmatičen pogled na izobraževanje.
7 Kot je že bilo opozorjeno (denimo na primeru Švedske, prim. Ferrada de Noli, 2013), obsta-
ja »paradoks uspeha in nesreče«: v PISI 2013 so se za srečne izrekli tisti otroci, ki prihajajo iz
držav, ki jim je pri dosežkih šlo najslabše.
216
samoporočanje otrok o globalnem blagostanju ni nujno zanesljivo
(OECD, 2009: 24).
Najprej bova na kratko osvetlili stanje in kritično ovrednotili en del
problematike, tj. dosežke, pri katerih so v raziskavi PISA uspešnejša dekle-
ta, in izpostavili, zakaj »dosežki ne povedo vsega«.6 Nato bova predstavi-
li nekatere izseke oziroma delčke raziskave PISA o blagostanju učenk in
učencev. V nadaljevanju bova opravili primerjavo razlik (če se bo izkaza-
lo, da obstajajo) med spoloma pri dosežkih in blagostanju. Za konec bova
ponudili nekaj možnih razlag oziroma hipotez, zakaj (lahko) prihaja do
takega (ospoljenega) razkoraka med dosežki in blagostanjem. Kot vidike
blagostanja v članku obravnavava predvsem dejavnike s področij psihološ-
kega in socialnega blagostanja, ki so: strah pred preverjanjem znanja, sto-
rilnostna motiviranost, občutek pripadnosti šoli, pogostost doživljanja
medvrstniškega nasilja, zaznana čustvena podpora staršev in zaznana ne-
pravičnost učiteljev.
Če povzameva, glavni raziskovalni vprašanji, ki si ju na tem mestu
zastavljava, sta:
a. Kakšne so primerjave med spoloma v Sloveniji po nekaterih vidikih
blagostanja?
b. Ali so med spoloma razlike glede učinkov (kazalnikov) blagostanja
na dosežke?7
Opis stanja: dosežki, neoliberalni pritiski in prepletenost
dejavnikov
Neoliberalno prepredanje edukacijskih politik na zahodu danes seveda ni
nič novega, fleksibilna delovna sila je videti kot garancija v kompetitiv-
nem globalnem trgu, od tod tudi veliko posvečanje dosežkom, ki je v do-
kumentih začinjeno z gesli, kot sta odličnost in standardi. Christian Laval
temu pravi »terminološki transfer« – menedžersko leksiko naj bi bilo
mogoče uporabiti pri vzgojno-izobraževalnem delovanju (Laval, 2005:
64). Odgovornost za uspeh ali neuspeh je sedaj pripisana posameznikom
ali posameznicam, ki so si pač sami »krivi«, če jim ne uspe v svetu dom-
nevnih možnosti za vse. Poleg tega, kot piše Zdenko Kodelja (2016: 19),
se neoliberalni pogled kaže tudi v vse večjem pomenu, ki se pripisuje
6 Poleg tega gre v PISI za dosežke, ki bi jih lahko označili za tiste, ki so najbolj zanimivi za trg
dela, drugi cilji, ki jih je težje (iz)meriti, pa v raziskavo niso vključeni. Lahko bi rekli, da gre
za bolj pragmatičen pogled na izobraževanje.
7 Kot je že bilo opozorjeno (denimo na primeru Švedske, prim. Ferrada de Noli, 2013), obsta-
ja »paradoks uspeha in nesreče«: v PISI 2013 so se za srečne izrekli tisti otroci, ki prihajajo iz
držav, ki jim je pri dosežkih šlo najslabše.
216
