Page 165 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 165
k. šterman ivančič ■ šolska klima in medvrstniško nasilje v srednjih šolah ...
učenke z nizkimi dosežki. Šole, ki po mednarodnem standardu beležijo
višjo prisotnost nasilja na šoli (več kot 10 % učencev poroča, da so pogosto
žrtve nasilja), v povprečju dosegajo 47 točk manj na naravoslovnem testu
PISA kot šole, kjer je nasilje pogosto pri manj kot 5 % učencev. Omenjena
razlika med šolami ostaja stabilna tudi po upoštevanju razlik med šolami
glede na socialno-ekonomsko ozadje. Učenci, ki so pogosto žrtve nasilja,
doživljajo konstantno napetost in imajo težave pri gradnji pripadnosti in
ustvarjanju svojega mesta v šoli. Čutijo se nesprejete in osamljene, kar se
kaže v njihovi zadržanosti in odmaknjenosti. V povprečju držav OECD
tako 42 % učencev, ki so poročali, da so pogosto žrtve nasilja, poroča tudi,
da se v šoli počutijo izločene. Med učenci, ki so poročali, da niso pogosto
žrtve nasilja, je takih 15 % (ibid.).
Tudi podatki mednarodne raziskave PISA tako potrjujejo dokaj po-
gosto prisotnost nasilja v državah OECD in negativne učinke doživljan-
ja nasilja na učenčevo učno uspešnost, pripadnost šoli in počutje v šol-
skem okolju. V nadaljevanju se osredotočamo na podatke za Slovenijo,
in sicer bomo v prispevku skušali odgovoriti na dve temeljni raziskoval-
ni vprašanji:
1. Kako pogosto je nasilje v slovenskih srednjih šolah in katere oblike
nasilja so najbolj prisotne?
2. Ali se tudi v slovenskem prostoru različni vidiki šolske klime in
medosebnih odnosov dijakov pomembno povezujejo s pojavnostjo
nasilja?
Ker so v Sloveniji v okviru raziskave PISA tako dosežki kot tudi oza-
denjski dejavniki dosežkov praviloma pomembno povezani z izobraže-
valnim programom, ki ga dijak oz. dijakinja obiskuje, kontekstualni de-
javniki dosežkov pa so različni tudi glede na spol (Puklek Levpušček,
Podlesek, Šterman Ivančič, 2012), nas bodo tudi v okviru zastavljenih ra-
ziskovalnih vprašanj zanimali podatki, ločeni po izobraževalnem progra-
mu in spolu.
Metoda
Vzorec
Za namene naše raziskave bomo uporabili podatke zadnje raziskave PISA
2015, kjer je v Sloveniji vključen reprezentativni vzorec vseh mladostnikov,
starih med 15 let in 3 mesece ter 16 let in 2 meseca (v nadaljevanju 15-letni-
ki oz. dijaki in dijakinje), ne glede na izobraževalni program, ki ga obisku-
jejo. Vzorčenje je v raziskavi PISA večstopenjsko in stratificirano, zara-
di zagotavljanja reprezentativnosti vzorca po izobraževalnih programih
pa so v Sloveniji v vzorec zajeti vsi srednješolski izobraževalni programi
163
učenke z nizkimi dosežki. Šole, ki po mednarodnem standardu beležijo
višjo prisotnost nasilja na šoli (več kot 10 % učencev poroča, da so pogosto
žrtve nasilja), v povprečju dosegajo 47 točk manj na naravoslovnem testu
PISA kot šole, kjer je nasilje pogosto pri manj kot 5 % učencev. Omenjena
razlika med šolami ostaja stabilna tudi po upoštevanju razlik med šolami
glede na socialno-ekonomsko ozadje. Učenci, ki so pogosto žrtve nasilja,
doživljajo konstantno napetost in imajo težave pri gradnji pripadnosti in
ustvarjanju svojega mesta v šoli. Čutijo se nesprejete in osamljene, kar se
kaže v njihovi zadržanosti in odmaknjenosti. V povprečju držav OECD
tako 42 % učencev, ki so poročali, da so pogosto žrtve nasilja, poroča tudi,
da se v šoli počutijo izločene. Med učenci, ki so poročali, da niso pogosto
žrtve nasilja, je takih 15 % (ibid.).
Tudi podatki mednarodne raziskave PISA tako potrjujejo dokaj po-
gosto prisotnost nasilja v državah OECD in negativne učinke doživljan-
ja nasilja na učenčevo učno uspešnost, pripadnost šoli in počutje v šol-
skem okolju. V nadaljevanju se osredotočamo na podatke za Slovenijo,
in sicer bomo v prispevku skušali odgovoriti na dve temeljni raziskoval-
ni vprašanji:
1. Kako pogosto je nasilje v slovenskih srednjih šolah in katere oblike
nasilja so najbolj prisotne?
2. Ali se tudi v slovenskem prostoru različni vidiki šolske klime in
medosebnih odnosov dijakov pomembno povezujejo s pojavnostjo
nasilja?
Ker so v Sloveniji v okviru raziskave PISA tako dosežki kot tudi oza-
denjski dejavniki dosežkov praviloma pomembno povezani z izobraže-
valnim programom, ki ga dijak oz. dijakinja obiskuje, kontekstualni de-
javniki dosežkov pa so različni tudi glede na spol (Puklek Levpušček,
Podlesek, Šterman Ivančič, 2012), nas bodo tudi v okviru zastavljenih ra-
ziskovalnih vprašanj zanimali podatki, ločeni po izobraževalnem progra-
mu in spolu.
Metoda
Vzorec
Za namene naše raziskave bomo uporabili podatke zadnje raziskave PISA
2015, kjer je v Sloveniji vključen reprezentativni vzorec vseh mladostnikov,
starih med 15 let in 3 mesece ter 16 let in 2 meseca (v nadaljevanju 15-letni-
ki oz. dijaki in dijakinje), ne glede na izobraževalni program, ki ga obisku-
jejo. Vzorčenje je v raziskavi PISA večstopenjsko in stratificirano, zara-
di zagotavljanja reprezentativnosti vzorca po izobraževalnih programih
pa so v Sloveniji v vzorec zajeti vsi srednješolski izobraževalni programi
163
