Page 164 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 164
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
Pozitivna šolska klima in odnos s starši ter učiteljem v smislu zazna-
vanja mladostnikove čustvene opore in pravičnosti učitelja se tako po-
membno povezujeta s pojavnostjo in obravnavanjem nasilja na šoli. Kot
smo navedli uvodoma, je to področje z vidika šolske klime in medosebnih
odnosov v slovenskem prostoru slabše raziskano. Ker bomo v tem prispev-
ku izhajali iz podatkov raziskave PISA 2015, v nadaljevanju navajamo ne-
kaj izsledkov omenjene študije, ki se nanašajo na pojavnost in učinke na-
silja v mednarodnem prostoru.
Nasilje v raziskavi PISA 2015
Raziskava PISA nam ponuja informacijo o prisotnosti nasilja v šoli, in
sicer z vidika dijakov in dijakinj. V vprašalniku zajema naslednje vrste
nasilja: fizično (pretepanje, odrivanje in brcanje), verbalno (zmerjanje in
posmehovanje) in odnosno oz. psihično nasilje (namerno izključevanje iz
socialnih aktivnosti, zavračanje s strani vrstnikov, obrekovanje in druge
oblike javnega poniževanja). Vprašanje, s pomočjo katerega PISA ugotav-
lja dijakovo zaznavanje nasilja, se nanaša na to, kako pogosto je dijak oz.
dijakinja v zadnjih dvanajstih mesecih na šoli doživel katero izmed nave-
denih oblik nasilja.
Na povprečni ravni držav OECD1 rezultati kažejo, da je v veči-
ni omenjenih držav verbalno in psihično nasilje pogosto. Približno 11 %
učenk in učencev je poročalo, da se vsaj nekajkrat mesečno nekdo norču-
je iz njih, 7 % jih je poročalo, da so pogosto izpuščeni iz aktivnosti, in 8 %
jih je poročalo, da so pogosto žrtve govoric v šoli. Fizično nasilje je najver-
jetneje najbolj očitna oblika nasilja, katero tudi učitelji jemljejo bolj resno
kot verbalno in psihično nasilje. V povprečju je na ravni držav OECD pri-
bližno 4 % učenk in učencev poročalo, da jih je nekdo vsaj nekajkrat na
mesec udaril ali porinil (čeprav ta odstotek med državami variira med 1 %
in 9,5 %), na letni ravni pa jih je 7,7 % poročalo, da so bili žrtev fizičnega
nasilja nekajkrat na leto, približno 4 % pa je poročalo, da so jim bile nekaj-
krat na leto odtujene in uničene njihove stvari (OECD, 2016).
V državah OECD so fantje v povprečju poročali, da so pogosteje
žrtve vseh vrst nasilja razen namernega izključevanja iz aktivnosti in šir-
jenja grdih govoric o določeni osebi. O slednjem je poročalo 7,6 % fantov,
medtem ko je 9,2 % deklet iz držav OECD poročalo, da so bile vsaj nekaj-
krat mesečno žrtev grdih govoric. Rezultati tudi kažejo, da je verjetnost
prisotnosti nasilja višja pri učencih z imigrantskim ozadjem, in sicer pri ti-
stih, ki so v državo prišli med 13. in 16. letom. Prav tako rezultati kažejo,
da na povprečni ravni držav OECD o nasilju pogosteje poročajo učenci in
1 V raziskavi sodeluje 35 držav članic OECD in 37 držav partnerk
162
Pozitivna šolska klima in odnos s starši ter učiteljem v smislu zazna-
vanja mladostnikove čustvene opore in pravičnosti učitelja se tako po-
membno povezujeta s pojavnostjo in obravnavanjem nasilja na šoli. Kot
smo navedli uvodoma, je to področje z vidika šolske klime in medosebnih
odnosov v slovenskem prostoru slabše raziskano. Ker bomo v tem prispev-
ku izhajali iz podatkov raziskave PISA 2015, v nadaljevanju navajamo ne-
kaj izsledkov omenjene študije, ki se nanašajo na pojavnost in učinke na-
silja v mednarodnem prostoru.
Nasilje v raziskavi PISA 2015
Raziskava PISA nam ponuja informacijo o prisotnosti nasilja v šoli, in
sicer z vidika dijakov in dijakinj. V vprašalniku zajema naslednje vrste
nasilja: fizično (pretepanje, odrivanje in brcanje), verbalno (zmerjanje in
posmehovanje) in odnosno oz. psihično nasilje (namerno izključevanje iz
socialnih aktivnosti, zavračanje s strani vrstnikov, obrekovanje in druge
oblike javnega poniževanja). Vprašanje, s pomočjo katerega PISA ugotav-
lja dijakovo zaznavanje nasilja, se nanaša na to, kako pogosto je dijak oz.
dijakinja v zadnjih dvanajstih mesecih na šoli doživel katero izmed nave-
denih oblik nasilja.
Na povprečni ravni držav OECD1 rezultati kažejo, da je v veči-
ni omenjenih držav verbalno in psihično nasilje pogosto. Približno 11 %
učenk in učencev je poročalo, da se vsaj nekajkrat mesečno nekdo norču-
je iz njih, 7 % jih je poročalo, da so pogosto izpuščeni iz aktivnosti, in 8 %
jih je poročalo, da so pogosto žrtve govoric v šoli. Fizično nasilje je najver-
jetneje najbolj očitna oblika nasilja, katero tudi učitelji jemljejo bolj resno
kot verbalno in psihično nasilje. V povprečju je na ravni držav OECD pri-
bližno 4 % učenk in učencev poročalo, da jih je nekdo vsaj nekajkrat na
mesec udaril ali porinil (čeprav ta odstotek med državami variira med 1 %
in 9,5 %), na letni ravni pa jih je 7,7 % poročalo, da so bili žrtev fizičnega
nasilja nekajkrat na leto, približno 4 % pa je poročalo, da so jim bile nekaj-
krat na leto odtujene in uničene njihove stvari (OECD, 2016).
V državah OECD so fantje v povprečju poročali, da so pogosteje
žrtve vseh vrst nasilja razen namernega izključevanja iz aktivnosti in šir-
jenja grdih govoric o določeni osebi. O slednjem je poročalo 7,6 % fantov,
medtem ko je 9,2 % deklet iz držav OECD poročalo, da so bile vsaj nekaj-
krat mesečno žrtev grdih govoric. Rezultati tudi kažejo, da je verjetnost
prisotnosti nasilja višja pri učencih z imigrantskim ozadjem, in sicer pri ti-
stih, ki so v državo prišli med 13. in 16. letom. Prav tako rezultati kažejo,
da na povprečni ravni držav OECD o nasilju pogosteje poročajo učenci in
1 V raziskavi sodeluje 35 držav članic OECD in 37 držav partnerk
162
