Page 160 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 160
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
čustvene opore s strani staršev z medvrstniškim nasiljem. Pri tem bomo
izhajali iz rezultatov mednarodne primerjave dosežkov učencev (v nada-
ljevanju PISA) iz leta 2015.
Nasilje v učnem okolju
Nasilje v učnem okolju je formalno opredeljeno kot načrtno ponavljajoče
se izvajanje fizičnega ali verbalnega nasilja nad žrtvijo s strani posamezni-
ka ali skupine. Tak odnos opredeljuje porušeno ravnovesje moči, kjer je
žrtev v deprivilegiranem položaju (Smith, Brain, 2000). Prav tako o nasil-
ju govorimo takrat, ko gre za enkraten dogodek nasilnega vedenja, pri ka-
terem je med povzročiteljem in žrtvijo izrazita razlika v fizični ali psihični
moči. Sullivan (2011) opredeljuje, da gre pri medvrstniškem nasilju za za-
vestno in ponavljajoče se vedenje, agresivno vedenje, manipulativno ve-
denje, izključevalno vedenje in nasilje ene ali več oseb proti eni ali več ose-
bam, ki so fizično, psihično ali socialno šibkejše od povzročitelja.
Obstajajo temeljne delitve nasilja, in sicer glede na stopnjo izražene
agresije (neposredno in posredno nasilje) in na fizično, verbalno, psiholo-
ško, ekonomsko, spolno nasilje ter socialno izključevanje (Olweus, 1993;
Smith, 2009). V zadnjem času je v raziskave nasilja pogosto vključeno tudi
spletno nasilje. Nasilje v šoli je tako širok pojem, ki zajema vse, od fizičnih
napadov do uničevanja ali odtujevanja lastnine, žaljenja in obrekovanja.
Različni tuji avtorji (npr. Seals, Young, 2004; Sharp, Smith, 1991) ugotavl-
jajo, da je najpogostejša vrsta nasilja v srednjih šolah psihično in lažje fizi-
čno nadlegovanje (npr. odrivanje), čemur sledijo posmehovanje, pretepan-
je, grožnje, obrekovanje in izključevanje iz skupnih aktivnosti. V šolskem
kontekstu je najpogosteje obravnavano nasilje medvrstniško nasilje in na-
silje učiteljev nad učenci, manj pa tudi nasilje učencev nad učiteljem.
V slovenskem prostoru najdemo na področju preučevanja pojavnos-
ti nasilja različne rezultate, kjer Mugnaioni Lešnik s sodelavci (2009) opo-
zarja, da je lahko vzrok temu tudi dokaj nejasna opredelitev različnih vrst
nasilja in posledično uporaba nepoenotene terminologije za različne vrste
nasilja v našem šolskem prostoru. Omenjeni avtorji so tako v slovenskem
prostoru izvedli študijo (ibid.), kjer so ugotavljali pojavnost različnih vrst
nasilja na osnovnih šolah (fizično nasilje, psihološko nasilje, verbalno
nasilje, ekonomsko nasilje, socialno izločanje in spolno nasilje), in sicer
med vrstniki, med učitelji in učenci in med zaposlenimi na šoli. Avtorji
(ibid.) ugotavljajo, da fizično nasilje (po mnenju anketiranih) pogosto do-
življa 14,6 % učencev, pa tudi pojavnost spolnega nasilja je med učenci
precejšnja (20 %). Učenci so tudi poročali, da se v povprečju najpogos-
teje pojavljata besedno in psihološko nasilje, manj pa je fizičnega in eko-
nomskega nasilja ter socialnega izločanja. Zadnji rezultati mednarodne
158
čustvene opore s strani staršev z medvrstniškim nasiljem. Pri tem bomo
izhajali iz rezultatov mednarodne primerjave dosežkov učencev (v nada-
ljevanju PISA) iz leta 2015.
Nasilje v učnem okolju
Nasilje v učnem okolju je formalno opredeljeno kot načrtno ponavljajoče
se izvajanje fizičnega ali verbalnega nasilja nad žrtvijo s strani posamezni-
ka ali skupine. Tak odnos opredeljuje porušeno ravnovesje moči, kjer je
žrtev v deprivilegiranem položaju (Smith, Brain, 2000). Prav tako o nasil-
ju govorimo takrat, ko gre za enkraten dogodek nasilnega vedenja, pri ka-
terem je med povzročiteljem in žrtvijo izrazita razlika v fizični ali psihični
moči. Sullivan (2011) opredeljuje, da gre pri medvrstniškem nasilju za za-
vestno in ponavljajoče se vedenje, agresivno vedenje, manipulativno ve-
denje, izključevalno vedenje in nasilje ene ali več oseb proti eni ali več ose-
bam, ki so fizično, psihično ali socialno šibkejše od povzročitelja.
Obstajajo temeljne delitve nasilja, in sicer glede na stopnjo izražene
agresije (neposredno in posredno nasilje) in na fizično, verbalno, psiholo-
ško, ekonomsko, spolno nasilje ter socialno izključevanje (Olweus, 1993;
Smith, 2009). V zadnjem času je v raziskave nasilja pogosto vključeno tudi
spletno nasilje. Nasilje v šoli je tako širok pojem, ki zajema vse, od fizičnih
napadov do uničevanja ali odtujevanja lastnine, žaljenja in obrekovanja.
Različni tuji avtorji (npr. Seals, Young, 2004; Sharp, Smith, 1991) ugotavl-
jajo, da je najpogostejša vrsta nasilja v srednjih šolah psihično in lažje fizi-
čno nadlegovanje (npr. odrivanje), čemur sledijo posmehovanje, pretepan-
je, grožnje, obrekovanje in izključevanje iz skupnih aktivnosti. V šolskem
kontekstu je najpogosteje obravnavano nasilje medvrstniško nasilje in na-
silje učiteljev nad učenci, manj pa tudi nasilje učencev nad učiteljem.
V slovenskem prostoru najdemo na področju preučevanja pojavnos-
ti nasilja različne rezultate, kjer Mugnaioni Lešnik s sodelavci (2009) opo-
zarja, da je lahko vzrok temu tudi dokaj nejasna opredelitev različnih vrst
nasilja in posledično uporaba nepoenotene terminologije za različne vrste
nasilja v našem šolskem prostoru. Omenjeni avtorji so tako v slovenskem
prostoru izvedli študijo (ibid.), kjer so ugotavljali pojavnost različnih vrst
nasilja na osnovnih šolah (fizično nasilje, psihološko nasilje, verbalno
nasilje, ekonomsko nasilje, socialno izločanje in spolno nasilje), in sicer
med vrstniki, med učitelji in učenci in med zaposlenimi na šoli. Avtorji
(ibid.) ugotavljajo, da fizično nasilje (po mnenju anketiranih) pogosto do-
življa 14,6 % učencev, pa tudi pojavnost spolnega nasilja je med učenci
precejšnja (20 %). Učenci so tudi poročali, da se v povprečju najpogos-
teje pojavljata besedno in psihološko nasilje, manj pa je fizičnega in eko-
nomskega nasilja ter socialnega izločanja. Zadnji rezultati mednarodne
158
