Page 168 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 168
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
da me imajo za manj pametnega/-o, kot sem v resnici.«, »Profesorji/-ice
me kaznujejo strožje kot druge dijake.«, »Profesorji/-ice so se pred drugi-
mi norčevali/-e iz mene.« in »Profesorji/-ice so mi pred drugimi rekli/-e
kaj žaljivega.«
Odgovori dijakov in dijakinj so na vprašanja, ki se nanašajo na za-
znavanje nasilja, pripadnosti šoli in čustvene opore staršev, v mednarod-
ni bazi PISA podani v obliki indeksov oz. standardiziranih vrednosti na
intervalni lestvici s povprečjem 0 (države OECD) in standardnim odklo-
nom 1. Negativne vrednosti slovenskih dijakov in dijakinj tako pomeni-
jo, da so na določena vprašanja odgovarjali bolj negativno kot njihovi vrst-
niki iz držav OECD, in obratno: pozitivne oz. nadpovprečne vrednosti
pomenijo, da so v primerjavi z vrstniki iz držav OECD določen pojav oce-
nili bolj pozitivno.
Podatek o zaznani nepravičnosti učiteljev v bazi PISA 2015 ni pri-
pravljen v obliki indeksa, ampak kot povprečje vsote odgovorov. Kot take
bomo podatke uporabili tudi za potrebe ugotavljanja razlik med dekleti in
fanti znotraj izobraževalnih programov.
Obdelava podatkov
Podatke smo analizirali s pomočjo statističnega programa IBM SPSS 24.0
in orodja IEA IDBAnalyzer, ki nam pri obravnavi podatkov zaradi dv-
ostopenjskega vzorčenja v raziskavi poleg uporabe uteži za posamezne-
ga učenca (W_FSTUWT) omogoča tudi uporabo vzorčnih uteži z na-
menom ocene standardne napake parametrov v populaciji po metodi
ponovnega vzorčenja (ang. Bootstrap).
V okviru odgovarjanja na prvo raziskovalno vprašanje smo uporabi-
li deskriptivne analize. Na ta način smo ugotavljali pojavnost in pogostost
nasilja znotraj različnih slovenskih srednješolskih programov, zanimali pa
so nas tudi podatki glede na spol. V nadaljevanju smo v okviru ugotavljan-
ja kontekstualne povezanosti različnih dejavnikov šolske klime in medo-
sebnih odnosov dijakov z nasiljem izračunali vrednosti korelacijskih koe-
ficientov pri stopnji tveganja 0,05.
Rezultati
Različne oblike nasilja: podatki glede na izobraževalni program in
spol
V tem razdelku najprej navajamo rezultate s področja pogostosti pojavl-
janja nasilja v srednjih šolah, kot ga zaznavajo dijaki in dijakinje. Rezultate
predstavljamo po postavkah, s katerimi smo ugotavljali pogostost pojavl-
janja različnih vrst nasilja, pri čemer nas zanimajo podatki glede na spol
in izobraževalni program, ki ga dijaki oz. dijakinje obiskujejo. Namen
166
da me imajo za manj pametnega/-o, kot sem v resnici.«, »Profesorji/-ice
me kaznujejo strožje kot druge dijake.«, »Profesorji/-ice so se pred drugi-
mi norčevali/-e iz mene.« in »Profesorji/-ice so mi pred drugimi rekli/-e
kaj žaljivega.«
Odgovori dijakov in dijakinj so na vprašanja, ki se nanašajo na za-
znavanje nasilja, pripadnosti šoli in čustvene opore staršev, v mednarod-
ni bazi PISA podani v obliki indeksov oz. standardiziranih vrednosti na
intervalni lestvici s povprečjem 0 (države OECD) in standardnim odklo-
nom 1. Negativne vrednosti slovenskih dijakov in dijakinj tako pomeni-
jo, da so na določena vprašanja odgovarjali bolj negativno kot njihovi vrst-
niki iz držav OECD, in obratno: pozitivne oz. nadpovprečne vrednosti
pomenijo, da so v primerjavi z vrstniki iz držav OECD določen pojav oce-
nili bolj pozitivno.
Podatek o zaznani nepravičnosti učiteljev v bazi PISA 2015 ni pri-
pravljen v obliki indeksa, ampak kot povprečje vsote odgovorov. Kot take
bomo podatke uporabili tudi za potrebe ugotavljanja razlik med dekleti in
fanti znotraj izobraževalnih programov.
Obdelava podatkov
Podatke smo analizirali s pomočjo statističnega programa IBM SPSS 24.0
in orodja IEA IDBAnalyzer, ki nam pri obravnavi podatkov zaradi dv-
ostopenjskega vzorčenja v raziskavi poleg uporabe uteži za posamezne-
ga učenca (W_FSTUWT) omogoča tudi uporabo vzorčnih uteži z na-
menom ocene standardne napake parametrov v populaciji po metodi
ponovnega vzorčenja (ang. Bootstrap).
V okviru odgovarjanja na prvo raziskovalno vprašanje smo uporabi-
li deskriptivne analize. Na ta način smo ugotavljali pojavnost in pogostost
nasilja znotraj različnih slovenskih srednješolskih programov, zanimali pa
so nas tudi podatki glede na spol. V nadaljevanju smo v okviru ugotavljan-
ja kontekstualne povezanosti različnih dejavnikov šolske klime in medo-
sebnih odnosov dijakov z nasiljem izračunali vrednosti korelacijskih koe-
ficientov pri stopnji tveganja 0,05.
Rezultati
Različne oblike nasilja: podatki glede na izobraževalni program in
spol
V tem razdelku najprej navajamo rezultate s področja pogostosti pojavl-
janja nasilja v srednjih šolah, kot ga zaznavajo dijaki in dijakinje. Rezultate
predstavljamo po postavkah, s katerimi smo ugotavljali pogostost pojavl-
janja različnih vrst nasilja, pri čemer nas zanimajo podatki glede na spol
in izobraževalni program, ki ga dijaki oz. dijakinje obiskujejo. Namen
166
