Page 167 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 167
k. šterman ivančič ■ šolska klima in medvrstniško nasilje v srednjih šolah ...
Spremenljivke
Spremenljivke, vključene v našo raziskavo, so bile merjene v okviru
Vprašalnika za dijake in dijakinje raziskave PISA 2015, ki ga ti izpolnjujejo
po 2-urnem preizkusu znanja z nalogami. Izpolnjevanje vprašalnika traja
približno 40 minut, z njim pa se v okviru raziskave ugotavljajo ozadenjski
dejavniki dosežkov, ki se nanašajo na posameznikovo socialno-ekonom-
sko ozadje, njegove strategije učenja, njegov odnos do učenja ter aspiracije,
učno motivacijo, zaznavanje šolske klime in posameznikovo zaznavanje
lastnega blagostanja v šolskem kontekstu. Za potrebe naše analize pov-
ezanosti nasilja v šoli z nekaterimi vidiki šolske klime in zaznane opore s
strani staršev smo iz vprašalnika vzeli vprašanja, s pomočjo katerih so di-
jaki in dijakinje ocenili stopnjo doživljanja nasilja, svojo pripadnost šoli,
čustveno oporo s strani staršev in zaznavanje učitelja kot pravičnega.
Pogostost doživljanja nasilja so dijaki in dijakinje ocenili s pomoč-
jo 4-stopenjske lestvice Likartovega tipa (nikoli ali skoraj nikoli, nekaj-
krat na leto, nekajkrat na mesec in enkrat na teden ali pogosteje), ocenili
pa so naslednje postavke: »Dijaki/-inje so me žalili/-e.«, »Dijaki/-inje so
se spravljali/-e name.«, »Dijaki/-inje so me nalašč izločili/-e iz dogajan-
ja.«, »Dijaki/-inje so se norčevali/-e iz mene.«, »Dijaki/-inje so mi grozi-
li/-e.«, »Dijaki/-inje so mi vzeli/-e ali uničili/-e moje stvari.«, »Dijaki/-
inje so me udarili/-e ali porinili/e.« in »Dijaki/-inje širijo grde govorice
o meni.« Na ta način smo pridobili podatke o posameznikovi pogostos-
ti doživljanja verbalnega, fizičnega, psihičnega in ekonomskega nasilja ter
nasilja v obliki namernega izločanja iz vrstniških skupnih aktivnosti.
Pripadnost dijakov/-inj šoli smo ugotavljali z naslednjimi postavka-
mi, katere so dijaki/-inje prav tako ocenili s pomočjo 4-stopenjske lestvice
Likartovega tipa (popolnoma se strinjam, strinjam se, ne strinjam se in sploh
se ne strinjam): »Počutim se izločenega/-no (ali izobčenega/-no).«, »V
šoli z lahkoto sklepam prijateljstva.«, »Čutim pripadnost do te šole.«,
»V svoji šoli se počutim čudno in odveč.«, »Zdi se mi, da me imajo drugi
dijaki/-inje radi.« in »V šoli sem osamljen/-a.«
Podobno kot pri pripadnosti šoli so dijaki in dijakinje ocenili po-
stavke, s katerimi smo ugotavljali njihove zaznave glede čustvene opo-
re staršev glede šole, in sicer: »Moje starše zanimajo moje šolske dejav-
nosti.«, »Moji starši podpirajo moje izobraževalne napore in dosežke.«,
»Moji starši me podprejo, ko v šoli naletim na težave.« in »Moji starši me
spodbujajo k samozavesti.«
Odnos z učiteljem pa smo v raziskavi na podlagi enakih opredeli-
tev pogostosti kot pri zaznavanju nasilja ugotavljali s pomočjo postavk:
»Profesorji/-ice me redkeje pokličejo kot druge dijake.«, »Profesorji/-ice
so me ocenili strožje kot druge dijake.«, »Profesorji/-ice so mi dali/-e vtis,
165
Spremenljivke
Spremenljivke, vključene v našo raziskavo, so bile merjene v okviru
Vprašalnika za dijake in dijakinje raziskave PISA 2015, ki ga ti izpolnjujejo
po 2-urnem preizkusu znanja z nalogami. Izpolnjevanje vprašalnika traja
približno 40 minut, z njim pa se v okviru raziskave ugotavljajo ozadenjski
dejavniki dosežkov, ki se nanašajo na posameznikovo socialno-ekonom-
sko ozadje, njegove strategije učenja, njegov odnos do učenja ter aspiracije,
učno motivacijo, zaznavanje šolske klime in posameznikovo zaznavanje
lastnega blagostanja v šolskem kontekstu. Za potrebe naše analize pov-
ezanosti nasilja v šoli z nekaterimi vidiki šolske klime in zaznane opore s
strani staršev smo iz vprašalnika vzeli vprašanja, s pomočjo katerih so di-
jaki in dijakinje ocenili stopnjo doživljanja nasilja, svojo pripadnost šoli,
čustveno oporo s strani staršev in zaznavanje učitelja kot pravičnega.
Pogostost doživljanja nasilja so dijaki in dijakinje ocenili s pomoč-
jo 4-stopenjske lestvice Likartovega tipa (nikoli ali skoraj nikoli, nekaj-
krat na leto, nekajkrat na mesec in enkrat na teden ali pogosteje), ocenili
pa so naslednje postavke: »Dijaki/-inje so me žalili/-e.«, »Dijaki/-inje so
se spravljali/-e name.«, »Dijaki/-inje so me nalašč izločili/-e iz dogajan-
ja.«, »Dijaki/-inje so se norčevali/-e iz mene.«, »Dijaki/-inje so mi grozi-
li/-e.«, »Dijaki/-inje so mi vzeli/-e ali uničili/-e moje stvari.«, »Dijaki/-
inje so me udarili/-e ali porinili/e.« in »Dijaki/-inje širijo grde govorice
o meni.« Na ta način smo pridobili podatke o posameznikovi pogostos-
ti doživljanja verbalnega, fizičnega, psihičnega in ekonomskega nasilja ter
nasilja v obliki namernega izločanja iz vrstniških skupnih aktivnosti.
Pripadnost dijakov/-inj šoli smo ugotavljali z naslednjimi postavka-
mi, katere so dijaki/-inje prav tako ocenili s pomočjo 4-stopenjske lestvice
Likartovega tipa (popolnoma se strinjam, strinjam se, ne strinjam se in sploh
se ne strinjam): »Počutim se izločenega/-no (ali izobčenega/-no).«, »V
šoli z lahkoto sklepam prijateljstva.«, »Čutim pripadnost do te šole.«,
»V svoji šoli se počutim čudno in odveč.«, »Zdi se mi, da me imajo drugi
dijaki/-inje radi.« in »V šoli sem osamljen/-a.«
Podobno kot pri pripadnosti šoli so dijaki in dijakinje ocenili po-
stavke, s katerimi smo ugotavljali njihove zaznave glede čustvene opo-
re staršev glede šole, in sicer: »Moje starše zanimajo moje šolske dejav-
nosti.«, »Moji starši podpirajo moje izobraževalne napore in dosežke.«,
»Moji starši me podprejo, ko v šoli naletim na težave.« in »Moji starši me
spodbujajo k samozavesti.«
Odnos z učiteljem pa smo v raziskavi na podlagi enakih opredeli-
tev pogostosti kot pri zaznavanju nasilja ugotavljali s pomočjo postavk:
»Profesorji/-ice me redkeje pokličejo kot druge dijake.«, »Profesorji/-ice
so me ocenili strožje kot druge dijake.«, »Profesorji/-ice so mi dali/-e vtis,
165
